{"id":1073,"date":"2021-07-20T16:48:50","date_gmt":"2021-07-20T14:48:50","guid":{"rendered":"https:\/\/stiftadmont.at\/?page_id=1073"},"modified":"2026-07-07T10:53:09","modified_gmt":"2026-07-07T08:53:09","slug":"naravoslovni-muzej","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/stiftadmont.at\/sl\/museum\/naturhistorisches-museum\/","title":{"rendered":"Prirodoslovni muzej"},"content":{"rendered":"
\n

Prirodoslovni muzej opatije Admont<\/h2>\n

\"Muzej v muzeju\"<\/p>\n

<\/div>\n<\/div>\n\n<\/section>\n\n
\n \n
\n
\n \n \n
Zbirke<\/h5>\n

\u00a0<\/p>\n

Prirodoslovni muzej je med letoma 1866 in 1906 obnovil 20-letni admontski benediktinec Gabriel Strobl po uni\u010dujo\u010dem po\u017earu v opatiji leta 1865. Strobl je pri svojem znanstvenem delu zbral ogromno zbirko \u017eu\u017eelk s pribli\u017eno 252.000 primerki.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Samo zbirka parkljarjev z ve\u010d kot 50.000 primerki je ena najpomembnej\u0161ih zbirk v Evropi. O\u010de Gabriel Strobl je v 44 letih svojega dela z lastnim zbiranjem, zamenjavami, nakupi in donacijami pridobil zbirke, ki jih danes lahko ob\u010dudujemo v delno prenovljenem Prirodoslovnem muzeju.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

DO\u017dIVITE MUZEJ DIGITALNO<\/a><\/p>\n<\/div>\n \n <\/div>\n \n

\n \n \n
\n\n \n \n \n \"011\n\n <\/picture>\n\n <\/div>\n\n <\/div>\n \n <\/div>\n<\/div>\n\n<\/section>\n\n
\n \n
\n
\n \n \n
Preureditev in preoblikovanje<\/h5>\n

\u00a0<\/p>\n

V okviru prenove in preoblikovanja muzejske krajine v opatiji Admont so bili prenovljeni tudi prostori Prirodoslovnega muzeja, ki je bil uradno odprt 2. maja 2004. Za za\u010detek obiskovalci vstopijo v svet plazilcev in dvo\u017eivk: ve\u010d kot dva metra dolg misisipijski aligator, suhi in duhoviti vinski primerki ka\u010d, ku\u0161\u010darjev in \u017eelv. V \"vitrinskem zvezku\" so na voljo informacije o zgodovinskem razvoju Prirodoslovnega muzeja. Prva stranska dvorana je posve\u010dena znanstvenemu in umetni\u0161kemu \u017eivljenjskemu delu o\u010deta Gabriela Strobla. Na stenah je postavljena razstavna zbirka razli\u010dnih skupin \u017eu\u017eelk.<\/p>\n<\/div>\n \n <\/div>\n \n

\n \n \n
Zbiranje \u017eu\u017eelk<\/h5>\n

\u00a0<\/p>\n

Posebnega pomena je zbirka \u017eu\u017eelk, zlasti zbirka dipter, ki jo je o\u010de Gabriel Strobl zbral pred ve\u010d kot 100 leti. Ta zbirka je \u0161e danes predmet raziskav. Vzpostavljeni so stiki z mednarodnimi in\u0161tituti, priznani strokovnjaki pa se ukvarjajo z nadaljnjimi raziskavami in podrobnimi tipizacijami.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Znanstvena dela in nove knjige, zlasti Milana Chv\u00e1le, dokazujejo vrednost impresivne zbirke v strokovnem svetu.<\/p>\n<\/div>\n \n <\/div>\n \n <\/div>\n<\/div>\n\n

\n <\/div>\n\n<\/section>\n\n
\n \n
\n
\n \n \n
Sadje iz voska o\u010deta Constantina Kellerja<\/h5>\n

\u00a0<\/p>\n

V drugi stranski sobi je v impresivni postavitvi predstavljenih vseh 243 eksponatov vo\u0161\u010denih plodov o\u010deta Constantina Kellerja (1778-1864). Sama soba ima zaradi ukrivljene konstrukcije vitrine obliko sadja. V njej so umetni\u0161ki unikati, ki jih je o\u010de Constantin oblikoval v vosku iz originalov, ki jih je sam vzgojil.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Voskovni plodovi so najvi\u0161je kakovosti in skoraj popolnoma ustrezajo svojim naravnim vrstnikom. Vklju\u010dujejo tudi sorte sadja, ki danes ve\u010dinoma niso ve\u010d na voljo. Preberite ve\u010d o zbirki vo\u0161\u010denih sade\u017eev o\u010deta Constantina Kellerja.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

PREBERITE VE\u010c<\/a><\/p>\n<\/div>\n \n <\/div>\n \n

\n \n \n \n \n \n \n \n \"Slika\n <\/picture>\n\n <\/span>\n <\/span>\n
\n
\n <\/i><\/span>\n

Virtualni pogled<\/p>\n <\/div>\n <\/div>\n <\/a>\n\n <\/div>\n \n <\/div>\n<\/div>\n\n<\/section>\n\n

\n \n
\n
\n \n \n
\n\n \n \n \n \"Naravoslovni\n <\/picture>\n\n <\/div>\n\n <\/div>\n \n
\n \n \n
Strast raziskovalcev<\/h5>\n

\u00a0<\/p>\n

Projekt sodelovanja med narodnim parkom Ges\u00e4use in opatijo Admont si lahko ogledate v tretji stranski dvorani. Stalna razstava posku\u0161a s strastjo raziskovalcev prebuditi \u010dustva obiskovalcev do narave in zlasti bli\u017enjega narodnega parka Ges\u00e4use.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

V drugem hodniku dvorane<\/h5>\n

\u00a0<\/p>\n

Bitja iz razli\u010dnih naravnih kraljestev, ki \u017eivijo v razli\u010dnih elementih, kot so zemlja, zrak in voda: V zgodovinskih vitrinah na desni strani so evropski metulji, posu\u0161ene in stisnjene sporaste rastline, ki odra\u017eajo harmoni\u010dno so\u017eitje \u017eivali in rastlin. Tretje podro\u010dje \u017eivljenja, \"voda\", je v tej sobi predstavljeno z zbirko konhilij (\u0161koljk mehku\u017ecev) in primerkov rib.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Tako imenovana \"Levja soba\" je ohranila svoj zgodovinski ambient in je dobila ime po velikem primerku vzhodnoafri\u0161kega leva, ki ga je o\u010de Gabriel Strobl pridobil od slavnega afri\u0161kega raziskovalca Emila Holuba. V zgodovinskih vitrinah so dragoceni eksponati, zlasti eksoti\u010dni sesalci in ptice.<\/p>\n<\/div>\n \n <\/div>\n \n <\/div>\n<\/div>\n\n<\/section>\n\n

\n \n
\n
\n \n \n
Jugovzhodni paviljon\u00a0<\/h5>\n

\u00a0<\/p>\n

Konec tega \"naravoslovnega sprehoda\" je tako imenovani jugovzhodni paviljon s \u010dudovitim razgledom na obmo\u010dje narodnega parka. V tej nekdanji edini sobi Prirodoslovnega muzeja si lahko ogledate veliko zbirko kamnin in mineralov ter pisano razstavo evropskih in doma\u010dih sesalcev in ptic.<\/p>\n

S patrom Gabrielom Stroblom (1846-1925), ki se je kot kustos Prirodoslovnega muzeja prvih 12 let posve\u010dal predvsem botaniki, naslednjih 32 let pa je deloval na podro\u010dju entomologije, je opatija Admont dosegla velik pomen na podro\u010dju znanstvenih raziskav. Samostani kot celota so bili pogosto sredi\u0161\u010de znanja in izobra\u017eevanja. Benediktinska opatija Admont si prizadeva nadaljevati to zapu\u0161\u010dino, kolikor je le mogo\u010de, in ohranjati na\u0161e okolje kot del stvarstva, ki nam je bilo izro\u010deno.<\/p>\n<\/div>\n \n <\/div>\n \n <\/div>\n<\/div>\n\n

\n <\/div>\n\n<\/section>\n\n
\n