{"id":1073,"date":"2021-07-20T16:48:50","date_gmt":"2021-07-20T14:48:50","guid":{"rendered":"https:\/\/stiftadmont.at\/?page_id=1073"},"modified":"2026-10-20T20:18:06","modified_gmt":"2026-10-20T18:18:06","slug":"naravoslovni-muzej","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/stiftadmont.at\/sl\/museum\/naturhistorisches-museum\/","title":{"rendered":"Prirodoslovni muzej"},"content":{"rendered":"
\n\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t

Prirodoslovni muzej opatije Admont<\/h2>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t

\"Muzej v muzeju\" \u2013 naravoslovni muzej sredi samostana Admont<\/p>\n\t\t\t<\/div>\n<\/section>\n\n\n

\n\t
\n\t\t
\n\t\t\t\t\t\t

Zbirke Naravoslovnega muzeja<\/h2>\n\n

Samostan Admont je svoj naravoslovni muzej na novo zgradil po uni\u010dujo\u010dem po\u017earu v samostanu leta 1865: v letih od 1866 do 1906 ga je zgradil komaj 20-letni admontski benediktinski pater Gabriel Strobl. V okviru svojega znanstvenega dela je Strobl zbral ogromno zbirko \u017eu\u017eelk s pribli\u017eno 252.000 primerkov.<\/p>\n\n

\u017de sama zbirka dvokrilcev (Diptera) s ve\u010d kot 50.000 eksemplarji sodi med najpomembnej\u0161e zbirke v Evropi. Z lastnim zbiranjem, izmenjavo, nakupom in darili je pater Gabriel Strobl v 44 letih svojega delovanja pridobil tiste zbirke, ki jih danes lahko ob\u010dudujete v delno na novo zasnovanem Naravoslovnem muzeju.<\/p>\n\n

DO\u017dIVITE MUZEJ DIGITALNO<\/a><\/p>\n<\/div>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t

\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\n\t\t\t\"011\n\t\t<\/a>\n\t\t<\/figure>\n\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/section>\n\n\n
\n\t
\n\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t

Prenova in preoblikovanje Naravoslovnega muzeja<\/h2>\n\n

V okviru prenove muzejskega kompleksa v samostanu Admont so bili obnovljeni tudi prostori Naravoslovnega muzeja. 2. maja 2004 je potekala slovesna otvoritev. Najprej vstopite v svet plazilcev in dvo\u017eivk: ve\u010d kot dva metra dolg aligator iz Mississippija, preparati ka\u010d, ku\u0161\u010darjev in \u017eelv, konzervirani v suhem in v alkoholu. \u201eVitrinski pas\u201c obiskovalce seznanja z zgodovinskim razvojem Naravoslovnega muzeja. Nato je prva stranska dvorana posve\u010dena znanstvenemu in umetni\u0161kemu \u017eivljenjskemu delu patra Gabriela Strobla. Na stenah je razstavljena izbrana zbirka razli\u010dnih skupin \u017eu\u017eelk.<\/p>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t

Zbirka \u017eu\u017eelk v Naravoslovnem muzeju<\/h2>\n\n

Posebnega pomena je zbirka \u017eu\u017eelk: zlasti zbirka dvokrilcev, ki jo je pred ve\u010d kot 100 leti zbral pater Gabriel Strobl. Zato se raziskovalci \u0161e danes ukvarjajo s to zbirko. V ta namen potekajo stiki z mednarodnimi in\u0161tituti, priznani strokovnjaki pa si prizadevajo za nadaljnje raziskave in podrobno tipizacijo.<\/p>\n\n

Znanstvena dela in nove knjige, zlasti Milana Chv\u00e1le, dokazujejo vrednost impresivne zbirke v strokovnem svetu.<\/p>\n<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/section>\n\n\n

\n\t
\n\t\t
\n\t\t\t\t\t\t

Sadje iz voska o\u010deta Constantina Kellerja<\/h2>\n\n

V drugi stranski dvorani je v impresivni instalaciji razstavljenih vseh 243 eksponatov sadja iz voska, ki jih je ustvaril pater Constantin Keller (1778\u20131864). Zaradi ukrivljene konstrukcije vitrin prostor sam prevzame obliko sadja. V njej so razstavljeni umetni\u0161ki unikatni eksponati, ki jih je pater Constantin po lastnih vzgojenih izvirnikih oblikoval iz voska.<\/p>\n\n

Voskovni plodovi so najvi\u0161je kakovosti in skoraj popolnoma ustrezajo svojim naravnim vzorcem. Med njimi so tudi sorte sadja, ki so danes v veliki meri izginile iz obstoje\u010dih sortimentov. Preberite ve\u010d o zbirki voskovnega sadja P. Constantina Kellerja.<\/p>\n\n

PREBERITE VE\u010c<\/a><\/p>\n<\/div>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t

\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Slika\n\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t360\u00b0-Rundgang \u00f6ffnen<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t<\/figure>\n\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/section>\n\n\n
\n\t
\n\t\t
\n\t\t\t\t\t\t

Strast raziskovalcev<\/h2>\n\n

V tretji stranski dvorani si lahko ogledate skupni projekt Narodnega parka Ges\u00e4use in samostana Admont. Stalna razstava sku\u0161a s strastjo raziskovalcev vzbuditi obiskovalcev \u010dustva do narave \u2013 \u0161e posebej do bli\u017enje Narodni park Ges\u00e4use<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

V drugem hodniku dvorane<\/h2>\n\n

\u017diva bitja iz razli\u010dnih naravnih kraljestev, ki naseljujejo razli\u010dne elemente \u201ezemlja, zrak in voda\u201c: evropski metulji ter posu\u0161ene in stisnjene sporne rastline v zgodovinskih omarah ob desni strani odra\u017eajo harmoni\u010dno sobivanje \u017eivali in rastlin. Tretje \u017eivljenjsko okolje, \u201evodo\u201c, v tej dvorani predstavljata zbirka \u0161koljk (lupin mehku\u017ecev) in preparati rib.<\/p>\n\n

Tako imenovana \u201elevova soba\u201c je ohranila zgodovinski videz, ime pa je dobila po velikem preparatu vzhodnoafri\u0161kega leva, ki ga je pater Gabriel Strobl pridobil od znanega raziskovalca Afrike Emila Holuba. V zgodovinskih vitrinah so poleg tega na ogled dragoceni eksponati, predvsem eksoti\u010dnih sesalcev in ptic.<\/p>\n<\/div>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t

\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\n\t\t\t\"Naravoslovni\n\t\t<\/a>\n\t\t<\/figure>\n\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/section>\n\n\n
\n\t
\n\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t

Jugovzhodni paviljon\u00a0<\/h2>\n\n

Konec tega \"naravoslovnega sprehoda\" je tako imenovani jugovzhodni paviljon s \u010dudovitim razgledom na obmo\u010dje narodnega parka. V tej nekdanji edini sobi Prirodoslovnega muzeja si lahko ogledate veliko zbirko kamnin in mineralov ter pisano razstavo evropskih in doma\u010dih sesalcev in ptic.<\/p>\n

P. Gabriel Strobl (1846\u20131925) se je v prvih 12 letih svojega delovanja kot kustos Naravoslovnega muzeja posve\u010dal predvsem botaniki. V naslednjih 32 letih je deloval na podro\u010dju entomologije. Z njim je samostan Admont dosegel velik pomen v naravoslovnem raziskovanju. Samostani so namre\u010d na splo\u0161no pogosto predstavljali kraj znanja in izobra\u017eevanja. Zato si benediktinski samostan Admont prizadeva, da v okviru svojih mo\u017enosti nadaljuje to dedi\u0161\u010dino in ohranja na\u0161e okolje kot del stvarstva, ki nam je bilo zaupano v odgovornost.<\/p>\n

Naravoslovni muzej, Muzej umetnostne zgodovine, Muzej gotike in Muzej sodobne umetnosti: celotno muzejsko okolje v samostanu Admont je predstavljeno na tej strani Muzej opatije Admont<\/a> pred.<\/p>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/section>\n\n\n

\n\t
\n\t\t\n\t\t