{"id":16813,"date":"2023-02-28T12:38:22","date_gmt":"2023-02-28T10:38:22","guid":{"rendered":"https:\/\/stiftadmont.at\/?page_id=16813"},"modified":"2023-12-08T18:38:14","modified_gmt":"2023-12-08T16:38:14","slug":"muzej-sodobne-umetnosti-kurt-ryslavy","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/stiftadmont.at\/sl\/museum\/ausstellungsrueckblick\/museum-gegenwartskunst-kurt-ryslavy\/","title":{"rendered":"Muzej sodobne umetnosti - Kurt Ryslavy"},"content":{"rendered":"
\n\n\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t
\n\n\t\t\t\t\t\t\t\t

KURT RYSLAVY<\/h2>\n

POSEBNA RAZSTAVA V MUZEJU<\/strong>
SODOBNA UMETNOST<\/strong><\/p>\n

odprt od 01. aprila do 01. novembra 2023<\/p>\n<\/div>\n\n\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t<\/section>\n\n\n\n\n\n\n\t

\n\n\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t
\n\n\t\t\t\t\t\t\t\t
<\/p>\n

Nedavno dokon\u010dano delo je sijalo s tako mo\u010dnim prebliskom svetlobe, da si ga nisem mogel v celoti ogledati.<\/p>\n

Brez namena \u017ealitve<\/strong>
Prepoznavnost, vrednost in identiteta<\/strong><\/p>\n

Kurt Ryslavy \u017ee skoraj pet desetletij s svojo umetni\u0161ko prakso postavlja vpra\u0161anja o (umetni\u0161ki) vrednosti tako v kvalitativnem kot kvantitativnem smislu. Ryslavy redno pripravlja in izvaja samostojne razstave, na katerih so njegova dela predstavljena skupaj z deli drugih umetnikov, da bi ta tema postala vidna. Na ta na\u010din prejemniki la\u017eje prepoznajo kvalitativne razlike. Kvantitativne vrednosti je zaradi pogosto dvoumnega razmerja med ceno in vrednostjo mogo\u010de prepoznati le redko. Na skupinski razstavi namesto na samostojni se ne bi nujno vpra\u0161ali, zakaj dru\u017eba nekatera umetni\u0161ka dela vrednoti bolj kot druga v smislu vi\u0161jih cen.<\/p>\n

Ryslavyjeve samostojne razstave spro\u017eajo prav tak\u0161na vpra\u0161anja. Njegova umetnost tako slu\u017ei kot merilo in nam ponuja izhodi\u0161\u010de, ki odpira vpra\u0161anje o estetski vrednosti umetni\u0161kega dela, pa naj gre za umetni\u0161ko, spoznavno ali moralno vrednost. \u010ceprav njegove samostojne razstave spominjajo na umetni\u0161ko delo v obliki instalacije, ta kategorizacija ne velja, saj jih je tako kot obi\u010dajne razstave mogo\u010de razstaviti. Ryslavyjevo zanimanje za vizualizacijo, razstavljanje, nedvomno odra\u017ea njegovo dolgoletno vlogo zbiratelja, saj vpra\u0161anja vidnosti vplivajo na vrednost, tako kvantitativno kot kvalitativno.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n<\/div>\n\n\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t

\n\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\"Kurt\n\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t<\/section>\n\n\n\n\n\n\n\t
\n\n\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t
\n\n\t\t\t\t\t\t\t\t

Najosnovnej\u0161i na\u010din pripisovanja vrednosti umetni\u0161kemu delu temelji na dolo\u010ditvi tr\u017ene vrednosti ali prodajne cene. Vendar ima tr\u017eno vrednost le majhen odstotek umetni\u0161kih del, ne glede na to, ali so razstavljena v ateljejih, galerijah ali muzejih, in \u0161e manj\u0161i odstotek vseh ustvarjenih del. Razstavljena umetni\u0161ka dela imajo \"zavarovalno vrednost\", \u010deprav ne nujno tr\u017eno vrednost, saj je za dolo\u010ditev prodajne cene nujno potreben le prodajalec (in ne \"trg\"). Na umetni\u0161kem sejmu je celo vsako razstavljeno umetni\u0161ko delo namenjeno prodaji. Lahko bi trdili, da tista umetni\u0161ka dela, ki zaradi svoje cene ne najdejo kupcev, nimajo tr\u017ene vrednosti. Zaradi poenostavitve se cena umetni\u0161kega dela imenuje njegova zunanja vrednost, njegova vrednost, ki se pojavi pri gledalcih v smislu hvale\u017enosti, za\u010dudenja, priznanja ali ob\u010dudovanja, pa notranja vrednost. Beseda \"delo\" se nana\u0161a na notranjo vrednost umetni\u0161kega dela, zato je uporaba angle\u0161kega izraza \"work\" kot skraj\u0161ane oblike za \"artwork\" napa\u010dna. Sodobnim umetni\u0161kim delom, ki so na primer shranjena v carinskih skladi\u0161\u010dih, res manjka \"delo\" v smislu soo\u010denja, saj ob\u010dudovanje predpostavlja vidnost.<\/p>\n<\/div>\n\n\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t<\/section>\n\n\n\n\n\n\n\t

\n\n\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t
\n\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\"Admont\n\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t
\n\n\t\t\t\t\t\t\t\t

\u00a0<\/p>\n

Ker ima vsako umetni\u0161ko delo notranjo vrednost, razmeroma malo pa zunanjo vrednost, bo tu podrobneje obravnavana notranja vrednost. Razmislite o predmetih, ki so \"razstavljeni\" v va\u0161em domu. Verjetno bi lahko pojasnili, zakaj jih ob\u010dudujete, varujete in celo skrbite zanje, \u010deprav jih nih\u010de ne \u017eeli kupiti. Svoje predmete smo si izbrali, zato jih cenimo, tudi \u010de nih\u010de drug ne prepozna njihove posebnosti. Na\u0161e izbire razkrivajo veliko o nas samih in na\u010din, kako predstavljamo predmete, ki nas zasebno obkro\u017eajo, razkriva na\u0161o identiteto. Ryslavy se opisuje kot konceptualni umetnik - morda je edini konceptualni umetnik na svetu, ki mu je najljub\u0161i medij oljna barva. Zbiratelji, ki se zavedajo razmerja med predstavitvijo (vidnostjo), vrednostjo in identiteto, si prizadevajo ustvariti avtenti\u010dno identiteto in poudarjajo notranjo, samo po sebi umevno vrednost umetnin v svoji zbirki. Strategija Kurta Ryslavyja je, da s samostojnimi razstavami te teme ponovno vrne v igro.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n<\/div>\n\n\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t<\/section>\n\n\n\n\n\n\n\t

\n\n\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t
\n\n\t\t\t\t\t\t\t\t

Navdihuje ga slogan \"200 slik, velikih in majhnih. Nobena tema si ni podobna. Zanimivo za vsakogar\", s katerim je Kurt Ryslavy leta 1911 ogla\u0161eval razstavo Louisa Michela Eilshemija v New Yorku, je 110 let pozneje uresni\u010dil razstavo \"110\", za katero je razstavil pribli\u017eno 100 svojih oljnih slik \"to go\", zavitih in zapakiranih na tleh in naslonjenih na steno, razvr\u0161\u010denih v tri dele. V prvi skupini je bilo razstavljenih deset majhnih slik malo znanega avstrijskega slikarja Franza Schr\u00f6ckenfuchsa (*1910 Leoben, \u20201987 Gratwein), katerega slike je Ryslavy pridobival od leta 1982. Ker niti Schr\u00f6ckenfuchs niti Ryslavy nista mogla dolo\u010diti cene teh umetni\u0161kih del, je Ryslavy neko\u010d predlagal nakupne cene, ki so temeljile na vsakdanjem blagu, kot sta hlebec kruha ali kilogram govedine. Tri tedne po tej razstavi je Ryslavy Schr\u00f6ckenfuchsove slike nadomestil z 12 deli iz svoje umetni\u0161ke zbirke. Vsako umetni\u0161ko delo je spremljala ro\u010dno poslikana \"etiketa\", ki je vsebovala umetnikovo ime, datum nakupa, provenienco in poseben Ryslavyjev razlog za nakup umetni\u0161kega dela. \u0160est tednov pozneje je Ryslavy te pare zamenjal za pet umetni\u0161kih del, ki jih je naslikal njegov o\u010de. Ta je bil po poklicu farmacevt. Da bi razumeli odlo\u010ditev njegovega sina Kurta, ki se je odpovedal \u0161tudiju farmacije v korist filozofije, preden je postal umetnik, je v zrelih letih za\u010del slikati tudi sam. \u0160e bolj nenavadno pa je, da je ma\u010deha Kurta Ryslavyja pomislila, da bi mu te slike pokazala \u0161ele 27 let po o\u010detovi smrti. Ryslavy je sam za svoje zakrite slike ocenjeval cene od 1200 do 2000 evrov, vendar se mu je zdelo, da si Schr\u00f6ckenfuchsovih slik ne more privo\u0161\u010diti. V naslednji skupini je bilo mogo\u010de kupiti ni\u010d manj kot tri Ryslavyjeve zakrite slike po 1850 evrov, ne glede na velikost. Njegove ro\u010dno poslikane etikete so bile cenovno 30 % vi\u0161je, po 2.720 EUR za kos, vendar so bile za pribli\u017eno 50 % manj\u0161e od zakritih slik. Njegova zbrana dela so bila naprodaj, vendar cene niso bile navedene, kupci pa so bili opozorjeni, da ob prodaji ne bodo prejeli dokazila o nakupu, verjetno zaradi za\u0161\u010dite prodajal\u010devega ugleda. Za tretjo skupino je bila odlo\u010ditev, da se ne navede cena, utemeljena z naslednjim ironi\u010dnim pojasnilom: \"Dela Kurta Ryslavyja starej\u0161ega (1920-1992) nimajo tr\u017ene vrednosti. Zavite slike Kurta Ryslavyja v tej postavitvi imajo precej dekorativen zna\u010daj. Predstavitev je neprimerna za prodajo. Umetni\u0161ka dela so slabo predstavljena, umetni\u0161ka instalacija pa je precenjena\/precenjena in neprodajna. Donacija na zahtevo. (Umetnik si pridr\u017euje pravico, da se ne pogovarja z belimi ljudmi in po mo\u017enosti z \u017eenskami).\" Kljub pomanjkanju prodaje je \"110\" pove\u010dal notranjo vrednost svoje zbirke in korpusa slik, saj je gledalcem ponudil veliko \"dela\" (idej za razmi\u0161ljanje in razpravo), kar je \u0161e pove\u010dalo vrednost njegovega opusa. Njegove zavite slike so bile scenska kulisa za igro v treh dejanjih. Slike z nalepkami iz drugega dejanja so slu\u017eile kot avtobiografski scenarij. Te etikete ponazarjajo Ryslavyjevo prizadevanje, da bi raz\u0161iril ob\u010dinstvo svojega opusa, kar je jasno razvidno iz njegovega obse\u017enega glosarja (2017). Dejstvo, da je razstavo odprl in zaklju\u010dil s slikami neznancev (najprej z deli Schr\u00f6ckenfuchsa in nazadnje z deli svojega o\u010deta), ponazarja nujnost javno vidnih razstav, da se sploh ustvari notranja, samosvoja vrednost umetni\u0161kega dela. S tem, ko Ryslavy zakriva in tako skriva svoja dela, u\u010dinkovito osvetljuje dela drugih.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n<\/div>\n\n\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t<\/section>\n\n\n\n\t

\n\n\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\"Admont\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\"Admont\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\"Admont\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\"Admont\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t