Uvodni govor škofijskega škofa
Besede H.Ex. Egona Kapellarija ob odprtju in blagoslovitvi novega študentskega doma Akademikerhilfe na Münzgrabenstraße v Gradcu 8. oktobra 2009
Danes sem vesel, ker je ta hiša ostala študentski dom.
1. februarja 1970 se je v tej sobi slavnostno zbralo veliko ljudi: moja dva predhodnika na škofovskem mestu, dr. Johann Weber in dr. Josef Schoiswohl, apostolski nuncij nadškof Rossi, deželna glavarja Josef Krainer starejši in mlajši, številni profesorji in študenti, predvsem pa 60 študentov, za katere je Katoliška univerzitetna skupnost iz Gradca v tem dominikanskem samostanu uredila nov študentski dom.
Za to delo je bil z malo denarja dosežen arhitekturni presežek. Avstrijsko osrednje združenje arhitektov je nato novi/stari stavbi podelilo redko gradbeno priznanje. Pogodba o najemu in stavbni pravici med dominikanskim samostanom in škofijo Graz-Seckau za univerzitetno skupnost je bila sklenjena za 30 let. Takrat se je to zdelo astronomsko dolgo obdobje, ki je bilo nato podaljšano še za nekaj let. Ko pa sem se vrnil na Štajersko, je bila stavba zelo dotrajana, škofija pa ni mogla izvajati obsežnih naložb, zato je pogodbo odpovedala.
Menim, da je sreča ali bolje rečeno velik blagoslov, da je benediktinska opatija Admont zdaj podvojila svojo prisotnost v Gradcu, saj je stavbi na ulici J.-J.-Fuxgasse dodala stari dominikanski samostan. Obe hiši sta posvečeni življenju treh univerz v Gradcu in sodita v širok spekter univerzitetnega kaplanstva, ki ga zagotavljajo Katoliška univerzitetna skupnost, katoliške korporacije in Opus Dei.
Škofijski duhovniki, jezuiti, duhovniki Opus Dei, benediktinci in dominikanci tu še naprej delujejo skupaj s kristjani, ki ne opravljajo posvečenih služb. Organizacija za pomoč študentom Akademikerhilfe je prevzela upravljanje tega novega Admontovega študentskega doma in skrbi, da življenje poteka v redu in harmoniji.
Ta stara in hkrati nova hiša, v kateri smo se zdaj slavnostno zbrali, ima dolgo in pestro zgodovino: ustanovil jo je red avguštinskih puščavnikov. Tu je dolga leta deloval tudi znameniti pridigar Abraham a Sancta Clara z vzdevkom Ulrich Megerle iz švabskega mesta Meßkirch, kjer je živel tudi Martin Heidegger. Kasneje so po ponovni ustanovitvi tega reda tu delovali jezuiti, nazadnje pa so hišo z novimi stavbami, samostanom in študijskim središčem razširili dominikanci, v katerih lasti so in bodo ostale sosednje stavbe.
