usmerjenost v prihodnost in visoka raven zavedanja kakovosti
Znanstveni oddelek opatije Admont deluje z visoko stopnjo zavedanja kakovosti, da bi izpolnil svoje poslanstvo, tj. skrb za arhivske in knjižnične zbirke na način, ki je usmerjen v prihodnost, ter zagotavljanje kvalificiranih znanstvenih informacij. V letu 2025 je bilo prejetih več kot 120 poizvedb. Podpora raziskovalcem pri najrazličnejših zahtevah zaposluje ekipo vse leto. Spekter sega od disertacij s področja hišne zgodovine do informacij o rodoslovnih raziskavah in regionalni zgodovini ter zagotavljanja digitaliziranih podatkov.
Da bi lahko zagotovili še bolj natančne informacije, poteka tekoče katalogiziranje zbirk. Na področju opatijskega arhiva se spisi nenehno pregledujejo, urejajo, strokovno pakirajo in shranjujejo za namene ohranjanja. Vse predhodno katalogizirane spise lahko uporabniki poiščejo in naročijo prek arhivskega informacijskega sistema Archivis Pro. Katalogizacija se je nadaljevala tudi v notranjih zbirkah: Zaloga digitaliziranih razglednic, vpisanih v podatkovno bazo, zdaj obsega približno 26 000 posameznih enot z edinstvenimi razgledi iz Admonta, Avstrije in vsega sveta.
V zadnjih letih je bila glasbena zbirka (večinoma v rokopisu) v okviru projekta, ki se bliža koncu, dostopna tudi širšemu krogu muzikologov: zaradi dejstva, da jo je mogoče najti v mednarodni glasbeni bazi podatkov RISM, se število poizvedb o izjemni glasbeni zbirki opatijskega arhiva povečuje. Dr. Ikarus Kaiser, muzikolog v opatiji Wilhering, je bil odgovoren za tehnično obdelavo projekta. Deluje tudi kot vmesnik za komunikacijo z glasbeno zainteresirano javnostjo in bo 6. februarja 2026 na delavnici predstavil vpogled v zbirke.
Drugi dolgoročni projekt, ki se bliža koncu, je zbirka podatkov „Höfe in Admonter Urbaren“. S povezovanjem georeferenciranih podatkov z zgodovinskimi zapisi iz samostanskih arhivov je mogoče slediti kronologiji lastništva kmetij in posestev v velikem delu okrožja Liezen. Zahvaljujoč dolgoletnim raziskavam doktorja Josefa Hasitschke ter tehničnemu znanju in nasvetom opatije Klosterneuburg je bilo mogoče locirati kmetije, ki so bile zabeležene v zemljiških knjigah iz različnih stoletij, in jih prikazati na sodobnem zemljevidu.
Uporabniki lahko z enim samim klikom prikličejo vse razpoložljive pretekle informacije o izbranih nepremičninah. To olajša dostop do zelo iskanih informacij iz arhiva opatije. Da bi raziskovalcem omogočili dostop do izvirnih virov, so bili vsi ustrezni izvirni dokumenti digitalizirani. Podatkovna zbirka bo na spletu dostopna spomladi leta 2026. Akademski večer leta 2026, ki bo tradicionalno potekal 15. junija, na slovesnost svetega Gebharda, bo posvečen temu projektu in bo vsem zainteresiranim omogočil vpogled v možno uporabo in ozadje podatkovne baze urbariuma.
Na področju knjižničnega fonda se trenutno osredotočamo na katalogizacijo tiskanih del v čitalnici in skladovnicah. Zaporedna organizacija in indeksiranje del v čitalnici omogoča raziskovalcem nekomplicirano uporabo akademske sekundarne literature. Obdelava, razvrščanje in urejanje tistih delov knjižničnih skladov, ki se že desetletja uporabljajo za shranjevanje še neevidentiranega gradiva (donacije in zapuščine, neurejene brošure, odtisi in periodika), je pomembna skrb tako z vidika prostora in varčevanja z viri kot tudi z vidika ohranjanja: Sproščeni prostor za shranjevanje se lahko uporabi za tiste tiskovine, ki nimajo mesta v baročni knjižnici, vendar zaradi svoje starosti potrebujejo posebne klimatske pogoje. Cilj, da bi bila celotna knjižna zbirka knjižnice Admont dostopna za iskanje prek skupnega katalogizacijskega sistema, je bil dosežen z združitvijo heterogenih seznamov in indeksov.
Obstoječemu „popolnemu katalogu“ se nenehno dodajajo nova dela, stari katalogi, kot je na primer stari kartotečni katalog s skeniranjem OCR, pa se integrirajo. Poleti 2025 je ekipi pri pripravi in čiščenju teh podatkov kot pripravnica pomagala Lea Tritscher, ki je vestno opravljala to delo. Ta sistem centralnega kataloga bistveno olajša delo raziskovalcem, katerih poizvedbe se nanašajo na določene ključne besede ali predmetna področja. Ko bo katalog dokončan, bo mogoče po zbirkah knjižnice iskati prek spletne platforme. Dejstvo, da so bile digitalizirane naslovne strani vseh 70.000 knjig v baročni dvorani knjižnice, je tudi odlično izhodišče za prihodnjo uporabo rešitev umetne inteligence za zajem besedila. Stalni program IPM (Integrated Pest Monitoring), ki ga za celotno območje muzeja vodi tudi arhivska ekipa, zagotavlja nadaljnji obstoj knjižničnega fonda.
Pomemben del dela na področju znanstvenih nalog tradicionalno vključuje podporo raziskovalnim projektom o edinstvenih artefaktih in rokopisih. Posebej velja omeniti sodelovanje z ekipo profesorice Eve Veselovske s Slovaške akademije znanosti, ki je opravila pregled zbirke fragmentov in Admontove glasbene fragmente zabeležila v mednarodno podatkovno zbirko „AustriaManus“. Poleg tega je zgodovina Admontove knjižnice in njenih rokopisov trenutno predmet dveh posameznih univerzitetnih projektov v ZDA in Avstraliji, ki ju je podprla naša ekipa.
Številne dejavnosti so povezane tudi z mediacijo in odnosi z javnostmi. Vrhunec leta 2025 je bil akademski večer 16. junija. V okviru predstavitve zaključenega dolgoročnega projekta digitalizacije rokopisov so potekala vrhunska predavanja o digitalni kulturni dediščini in vlogi samostanskih knjižnic v tradiciji(-ah) znanja. Kot običajno so bili na voljo tudi vodeni ogledi za zainteresirano občinstvo, vključno s skupinami dijakov iz Stiftsgymnasium. Prvič je bila na voljo izobraževalna oblika z naslovom „Blick ins Buch“ ("Pogled v knjigo"), katere namen je tematsko in nizkopražno predstaviti knjižne zbirke opatijske knjižnice.
29. marca je bil poudarek na znanstvenih zanimivostih, predvsem z oddelka za medicino in naravoslovje, 25. julija pa na regionalni in turistični zgodovini, s poudarkom na opatijski knjižnici kot znamenitosti in gorah kot kraju hrepenenja. Leta 2026 bo spet priložnost, da „pogledamo v knjigo“: 10. aprila 2026 bo predstavljen prerez zgodovine Admontove knjižne zbirke. Vstop na vse dogodke, ki jih organizirata opatijski arhiv in knjižnica, je brezplačen.
Tudi v znanstvenih publikacijah in na konferencah so raziskovalne teme, povezane z Admontom, stalno prisotne, nazadnje s člankom o samostanski gledališki tradiciji v letnem zborniku „Studien und Mitteilungen des Benediktinerordens“.
V letu 2026 nameravamo okrepiti ekipo opatijskega arhiva in knjižnice - zainteresirane strani so vabljene, da se prijavijo na spletni strani archiv@stiftadmont.at poročati.
