Duhovno in kulturno središče Zgornje Štajerske
Zgodovina opatije Admont
Ustanovitev benediktinskega samostana Admont sega v čas, ko ga je ustanovil sveti Hemma iz Gurka. Leta 1074 ga je ustanovil salzburški nadškof Gebhard. Prvi menihi so prišli iz benediktinske opatije svetega Petra v Salzburgu. Danes je samostan najstarejši obstoječi samostan na avstrijskem Štajerskem, v katerem je opazen vpliv raznolikosti in je organiziran.
Po nemirih, ki jih je povzročil spor o investituri, je Admont hitro pridobil na pomenu. Postal je samostansko središče za celotno južno nemško-avstrijsko regijo. Med reformo v Hirsauu je Admont reformiral 25 opatij. Admont je zaradi svoje pisateljske šole, ustanovljene v 12. stoletju, postal duhovno in kulturno središče. Leta 1120 je bil opatiji dodan ženski samostan po benediktinskem pravilu, ki je obstajal vse do reformacije. Njegove nune so pridobile velik ugled zaradi visoke stopnje izobrazbe in literarne dejavnosti.
Opat Engelbert von Admont (vladal 1297-1327) je bil eden najbolj vsestranskih učenjakov svojega časa. Zapustil je več kot 40 večjih in manjših znanstvenih traktatov. Turške vojne in reformacija so sprožile obdobje zatona. Protireformacija je v opatijo prinesla nov zagon. Leta 1644 je bila ustanovljena gimnazija. V 17. in 18. stoletju sta veličastna umetniška dela ustvarila vezilja brat Benno Haan (1631-1720) in opatijski kipar Josef Stammel (1695-1765).
Med živahno gradnjo v baroku je arhitekt Johann Gotthard Hayberger okoli leta 1735 začel obsežno preureditev samostanskega kompleksa. To delo je nadaljeval graški gradbeni mojster Josef Hueber. Zgradil je tudi svetovno znano knjižnično dvorano, ki sta jo umetniško opremila Josef Stammel in Bartolomeo Altomonte.
Leta 1865 je velik požar uničil celoten samostan, razen knjižnice. V naslednjih letih je bila večina samostanskih stavb obnovljena. Na starih temeljih je bila obnovljena kolegijska cerkev v Admontu. To je prva velika neogotska sakralna stavba v Avstriji.
Med gospodarsko krizo v tridesetih letih prejšnjega stoletja je samostan preživel le s prodajo dragocenih umetniških zakladov. Po razlastitvi s strani nacionalsocialističnega režima leta 1939 so se menihi leta 1945 vrnili v samostan.
Danes je opatija Admont duhovno, kulturno in gospodarsko središče nadregionalnega pomena. V opatijo je vključenih 26 župnij. Opatija je odgovorna za imenovanje župnika ter vzdrževanje župnijske cerkve in župnišča. Opatija vzdržuje tudi dom za ostarele v kraju Frauenberg an der Enns in vodi gimnazijo s približno 450 dijaki. V samostanskih podjetjih je zaposlenih približno 500 posvetnih delavcev.
Glavna kulturna znamenitost samostana sta baročna knjižnica in velik muzej, ki so ga odprli leta 2003. Opat Gerhard Hafner od 17. marca 2017 vodi samostansko skupnost Admont, ki trenutno šteje 23 sobratov. Njegovo geslo je: "Ljubite se med seboj, kakor sem jaz ljubil vas!" (Janezov evangelij)
