Sie sind hier: Začetek > Župnije > Župnija Frauenberg an der Enns > Zgodovina in umetnost
Zgodovina in umetnost
Tukaj boste našli informacije o zgodovini naše župnije
Približno 6 km zahodno od Admonta se na levem bregu reke Enns dviga gozdnata gora, na katere najvišji točki, 130 metrov nad dnom doline, stoji župnijska in romarska cerkev Frauenberg, ki je vidna že od daleč. "Kulm-Berg" je bil zgodaj v lasti benediktinskega samostana Admont, ki je bil ustanovljen leta 1074. Začetki marijanskega romanja so v veliki meri zaviti v zgodovino. Staro izročilo, ki je bilo pisno zapisano šele v 17. stoletju, opisuje njegove začetke: spomladi leta 1404, ko je reka Enns ponovno poplavila, je na svojih vodah odnesla izrezljan lesen kip Device Marije, ki se je ujel v podrastje ob vznožju Kulma. Naslednji večer, v soboto pred drugo nedeljo po veliki noči, so kip našli zaradi svetlobnega pojava. Opat in člani samostana Admont so kip odnesli v kolegijsko cerkev, vendar je naslednji dan izginil in so ga spet našli ob vznožju Kulma. To se je ponovilo še drugič in tretjič, tako da so ga imeli za božje znamenje. Opat Hartnid Gleusser iz Admonta je za Marijin kip na vrhu gore Kulm najprej zgradil leseno kapelo, ki pa se je kmalu izkazala za premajhno, zato so jo nadomestili z večjo kamnito cerkvijo.
Leta 1410 je bila cerkev na Kulmu prvič omenjena v dokumentu, ko je bil položen temeljni kamen za novo gotsko stavbo. Leta 1420 se prvič pojavi ime Unser Frawnperg. Leta 1423 je opat Georg Lueger pri romarski cerkvi ustanovil bratovščino Corpus Christi, katere pevski zbor je bil dokončan in posvečen tega leta. V prvi polovici 15. stoletja je cerkev pod vodstvom opata Andreasa von Stettheima prenovil lavantinski škof Theobald Schweinpeck in jo 5. avgusta 1447 ponovno posvetil, pri čemer je določil tudi zavetnika: Marije v templju, ki se ga spominjamo 21. novembra). Kot mojster gradnje prve gotske stavbe je naveden Niklas Velbacher, glavni gradbenik gradbene lože Admont. V okviru marijanske pobožnosti se je kmalu začel pritok romarjev, nakar so poročali tudi o čudežih. Župnija Frauenberg je dokumentirana že v 16. stoletju. Od takrat zanjo skrbijo benediktinski menihi iz Admonta.
Revitalizacijo romarske cerkve v Frauenbergu v času protireformacije so spremljala obsežna gradbena dela. Zgrajena sta bila nov glavni oltar (1648), ki ga je izdelal Christoph Paumgartner (danes omara glavnega oltarja), in župnišče (v romarski trgovini so bila odkrita okna stavbe iz leta 1640). Po letu 1682 je bila ladja razširjena v baročnem slogu, župnišče je bilo precej povečano, postavljen pa je bil tudi stolp. Pod opati Urbanom Webrom in Adalbertom Heufflerjem von Rasen in Hohenbühel je romarski kraj v veliki meri dobil današnjo podobo. Prenovljena cerkvena stavba je bila posvečena 2. julija 1687. V tem času je svojo sedanjo podobo dobil tudi grajski župnišče: V notranjosti so razkošno opremljene sobe, od katerih nekatere služijo kot stanovanje duhovnika (superiorja).
Opat Antonius II. von Mainersberg je dal zgraditi dva vzhodna stolpa, leta 1719 je kupil nov zvon, leta 1724 pa je zgradil veliko romarsko prenočišče (današnji zdravstveni dom Caritas). Opatijski kipar Josef Stammel je leta 1740 izdelal nov milostni oltar. Največji razcvet je romarski kraj doživel v 18. stoletju, ko so letno našteli do 60.000 romarjev.
V času jožefinizma romarske cerkve ni bilo treba zapreti kot mnoge druge, saj je služila tudi kot župnijska cerkev. Leta 1865 so nekatere članice samostana Admont začasno živele v župnišču, saj je bil samostan v požaru močno poškodovan in je postal neprimeren za bivanje. V času nacionalsocializma je bilo romanje odpovedano. Skupina iz rožniškega osebja se je nameravala preseliti v faro kot svoje prostore.
Po koncu vojne so se romanja na Frauenberg ponovno začela. Cerkev je bila obnovljena pod vodstvom admontskega opata Bonifaza Zölsa. Leta 1968 so župnišče preuredili v izobraževalni center, ki so ga morali leta 1996 zaradi gradbenih napak zapreti. Nato so pod vodstvom opata Benedikta Schlömicherja v skladu z zgodovinskimi vidiki temeljito obnovili župnišče. V pritličju sta bila zgrajena romarska trgovina in župnijsko tajništvo.
Od januarja 2013 do decembra 2014 je bila notranjost cerkve temeljito obnovljena po naročilu opata benediktinske opatije Admont v času službovanja p. Winfrieda Schwaba. Skupni proračun je znašal 3 milijone evrov. Med drugim je bil nameščen talni sonar, ki je razkril znani, a ne točno locirani duhovnikov grob pred prižnico. Poleg oltarjev, fresk in klopi so bile obnovljene tudi baročne orgle. Ponovno odprtje cerkve je 7. decembra 2014 obhajal škof graško-šaleške škofije Egon Kapellari. Mandat sedanjega predstojnika in župnika v Frauenbergu, p. Maximiliana Schiefermüllerja, se je začel septembra 2015. Župnija Frauenberg zdaj tvori župnijsko združenje z župnijo Ardning in župnijo Hall bei Admont. Leta 2016, v svetem letu usmiljenja, so bila v Frauenbergu odprta sveta vrata, obstoječemu petdelnemu zvoniku pa so bili dodani trije zvonovi. V okolici cerkve so bila izvedena sečnja, na "vrtu priprošnje" je bila zgrajena nova Marijina kapela, obnovljeni pa so bili tudi nekateri prostori v baročnem župnišču. Od aprila do oktobra 2018 je bila cerkev deležna temeljite zunanje prenove, s katero je bila obnovljena baročna, kremno obarvana fasada. Dela so se zaključila s posvetitvijo "linškega zvona", ki ga je posvetil opat iz Admonta.
Potres 20. januarja 2021 z magnitudo 4,5 in epicentrom v neposredni bližini cerkve je povzročil škodo na župnišču; razbita so bila okna in nekaj stropnih poslikav je počilo.
Leta 2021 so notranjost cerkve obogatili z novim oltarjem za praznovanja in ambo. Ta sta nadomestila prejšnje začasne strukture. Oba objekta je izdelal kamnoseški mojster Gerhard Fraundorfer, mojster Marijine katedrale v Linzu. Uporabljen je bil črn, španski apnenec, ki se harmonično zliva z notranjostjo in v svoji zasnovi povzema oblike prostora. Opat Gerhard Hafner je 21. novembra 2021 blagoslovil oltar in ambo.
