Vrednost znanja je v ospredju. In postane tema razprave.
Že stoletja se človeško znanje nenehno posodablja z novimi spoznanji, a kljub temu se danes zdi bolj krhko in nestabilno kot kdaj koli prej. Meje njegove dostopnosti se rušijo, njegova veljavnost pa se iz sekunde v sekundo postavlja pod vprašaj. Ali lahko enačba „znanje = moč“ še vedno velja?
Obisk knjižnice je kot potovanje skozi čas. Tu se znanje prostorsko umesti. Knjige služijo kot uprizoritev izobrazbe, modrosti in: moči. Samostanska knjižnica v Admontu to simbolizira kot skoraj noben drug kraj. Ustanovljena je bila pred 250 leti, da bi razstavila zaklad znanja samostana in s tem njegovo (duhovno) bogastvo.
Kdor vstopi vanjo, začuti težnjo po razsvetljenju, hkrati pa se tudi vrne v čas, ko je bil dostop do znanja privilegij, odvisen od statusa, porekla in spola.
Neskončnost današnjega znanja pa prinaša demokratizacijo – in dezorientacijo? Kaj moramo, kaj sploh še lahko vemo? In kakšno vlogo pri tem še igrajo knjige? Ali knjižna polica izgublja svojo vlogo kot
Je to simbol statusa ali pa se spreminja v nostalgičen prostor hrepenenja? Katera vprašanja je treba zastaviti prav v prostoru, kot je samostanska knjižnica, ki v ogromnem prostoru upodablja nekoč neizpodbitno enačbo „znanje = moč“?
Imaš kaj za povedati? Rad pišeš, spretno se poigravaš z jezikom ali pa preprosto rad filozofiraš sam pri sebi? Potem na pesniškem slamu navduši občinstvo s svojo jezikovno spretnostjo ali se s svojim besedilom prijavi na literarni natečaj!
Brošura o prireditvi
Vse informacije o pesniškem slamu in literarnem natečaju najdete v spodnji brošuri
