Molitev: Srce samostanskega življenja
Najpomembnejša naloga menihov je molitev. "Ko molimo, je Bog na prvem mestu," pravi brat Josef Beer. Tako kot njegovi meniški tovariši tudi benediktinski menih moli v imenu vseh ljudi, ki svojih skrbi, strahov in potreb ne morejo sami predložiti Bogu.
Melodije se pojejo enoglasno in brez instrumentalne spremljave v kapeli benediktinskega samostana v Admontu. Enotnost petja prinaša "mir in spokojnost v naša srca", kot pravi brat Josef Beer. Večkrat na dan se benediktinski menih sreča s svojimi sobrati, da bi skupaj molili na koru. Ta srečanja običajno potekajo v nemškem jeziku. Ob nedeljah in praznikih večernice potekajo v latinščini. Z molitvijo v ločenem svetem jeziku naj bi namreč poudarili praznični značaj zborovske molitve in enotnost Cerkve, ki ne daje prednosti nobenemu narodu ali jeziku. Glavni del zborovske molitve sestavljajo psalmi, "ki jih je molil že Jezus", kot poudarja brat Jožef. Na velik pomen molitve je opozoril tudi sveti Benedikt: "Ko zaslišite znak za bogoslužje, takoj odložite vse in pridite z največjo naglico," pravi Pravilo svetega Benedikta, poglavje 43.1. Za brata Jožefa priti pred Boga v molitvi pomeni tudi storiti to v imenu vseh tistih, ki sami ne morejo izraziti svojih potreb, strahov in skrbi: "Toliko je ljudi, ki še nikoli niso doživeli Boga. Drugi imajo to hrepenenje v srcu, vendar težko vzpostavijo dialog z Bogom. Za te ljudi želimo stopiti pred Boga in prositi za njihove skrbi."


Pogovori kot s prijateljem
"Molitev je srce samostanskega življenja. Vsakemu dnevu daje strukturo in ritem," pravi brat Josef. Admontovi benediktinci se zberejo ob 6.15 in dan začnejo z vigilijo in hvalnicami. Ob 7.00 sledi sveta maša v kolegijski cerkvi, ob nedeljah ob 10.00. Terce, Sekst in Non se molijo opoldne, preden se molitve končajo z večernicami in komplijo ob 17.45. Vsaj tiste, ki jih recitira celotna skupnost, kajti "osebna molitev lahko vedno poteka. Ob katerem koli času dneva ali noči. Ni določena z določenim časom ali predpisano vsebino," pravi brat Josef. In kako deluje? "Kot pogovor s prijateljem, ki mu poveš, kaj imaš v mislih," pravi benediktinski menih.
Zanj je molitev tudi pomemben prispevek k poglabljanju odnosa z Bogom: "To je kot zakon ali prijateljstvo. Ko drugi osebi prisluhneš, se z njo pogovarjaš in ji nameniš čas, si postaneta bližje. To izkušnjo sem imel tudi z Bogom." Pogosto je dovolj že samo biti tam, kot poudarja brat Josef: "Včasih sedim v kolegijski cerkvi, kjer sem z Bogom v svojih mislih, ne da bi karkoli rekel. Tudi to je lahko oblika molitve." Obstaja torej veliko različnih načinov za vzpostavljanje odnosa z Bogom. Kajti "molitve so tako individualne kot ljudje sami," pravi benediktinski menih, ki poudarja: "Vsaka naša naloga, ki jo opravljamo z ljubeznijo in predanostjo, je lahko tudi oblika molitve. Ko namreč uporabljamo svoje darove in talente, s tem počastimo Boga, saj uporabljamo njegove darove."
Iskanje Boga
Te posamezne molitve z osebno vsebino kažejo tudi, kako zelo se je vera spreminjala skozi čas. Medtem ko so bile molitve še pred nekaj desetletji stalen del družabnega in družinskega življenja, so danes manj pogoste, "vendar so postale veliko bolj osebne", pravi brat Josef. Zborovske molitve v samostanu pa še naprej potekajo po enakih postopkih, ki temeljijo na starodavnem izročilu. Številni psalmi, ki jih uporabljajo, so se ohranili že pred približno dva tisoč petsto leti. Eden od teh psalmov se glasi: "O Bog, moj Bog, iščem te, moja duša ždi po tebi. Moje telo hrepeni po tebi kot suha, žejna dežela brez vode. Zato te iščem v svetišču, da bi videl tvojo moč in slavo." Brat Jožef je s temi stavki še posebej povezan: "Vedno mi pomagajo, da se spomnim svoje poklicanosti," pravi. In kaj je ta poklic? "Iskanje Boga. To je glavna naloga nas menihov." Ali se bo to iskanje končalo tudi z najdbo? "Da, z našo smrtjo. Takrat se bomo z Bogom srečali iz oči v oči. Toda že zdaj je Bog zame prepoznaven na več načinov," poudarja benediktinski menih. Božji podpis vidi predvsem "v naravi, ko sem v gorah in lahko občudujem njegovo stvarstvo. To zame pomeni, da sem v Božji navzočnosti."