Ris je prispel v Admont
Četrtek, 17. junij 2021
Čeprav ima ris najraje skoraj naravna gozdnata in divja območja, se zdi, da je v Admontu izjema. Tam si lahko v Prirodoslovnem muzeju benediktinske opatije v Admontu to sicer nočno divjo mačko ogledate tudi pri dnevni svetlobi.
"Veseli nas, da lahko v Admontu pokažemo primerek risa, ki ga je posodil Tirolski državni muzej Ferdinandeum," pravi Mario Brandmüller, vodja oddelka za kulturo, turizem in odnose z javnostmi. Strogo zaščitene živali so z regijo tesno povezane tudi v naravi. Potem ko je bil ris v Evropi skoraj iztrebljen, se postopoma vrača na blage noge. Nekatere živali so se uspešno naselile na obsežnih zavarovanih območjih med Zgornjo Avstrijo, Spodnjo Avstrijo in Štajersko.
Za ponovno naselitev risa v našo državo pa je treba storiti še veliko. Nacionalni park Gesäuse, ki meji na benediktinsko opatijo Admont, si že leta prizadeva za ohranitev populacije risov v severnih apnenčastih Alpah. "V mejnem trikotniku med narodnima parkoma Kalkalpen in Gesäuse ter območjem divjine Dürrenstein je trenutno znanih šest risov. Od tega so trije samci in tri samice. Žal že tri leta nismo zabeležili nobenega potomca," pravi direktor narodnega parka Herbert Wölger. Da bi širšo javnost obvestili o vrnitvi redke gozdne mačke in potrebnih ukrepih, so bili izvedeni posebni projekti, kot je tematska "Lynx Trail". Z novo razstavo v Prirodoslovnem muzeju želi dragoceno prispevati tudi benediktinska opatija Admont: "Pomembno nam je, da risa približamo predvsem družinam z otroki," pravi Mario Brandmüller, zato je bil ris spretno postavljen na razstavo v Prirodoslovnem muzeju.
Naravoslovni sprehod po opatijskem muzeju
Poleg risa iz Tirolskega deželnega muzeja Ferdinandeum je v Prirodoslovnem muzeju v Admontu na voljo še veliko zanimivih stvari. Takoj na začetku vstopite v svet plazilcev in dvoživk. Posebnega pomena je zbirka žuželk, ki jo je pred več kot 100 leti zbral botanik in entomolog Gabriel Strobl. Impresivna je tudi postavitev 243 voščenih plodov, vključno s sortami, ki so danes v veliki meri izginile iz obstoječega izbora. Rezultat sodelovanja med benediktinsko opatijo in narodnim parkom Gesäuse je stalna razstava, ki skuša s strastjo raziskovalcev vzbuditi čustva do narave in še posebej do narodnega parka Gesäuse. Sosednja "Levja soba" je ostala v svojem zgodovinskem ambientu in je dobila ime po velikem primerku vzhodnoafriškega leva, ki ga je oče Gabriel Strobl pridobil od slavnega afriškega raziskovalca Emila Holuba. V zgodovinskih vitrinah so dragoceni eksponati, zlasti eksotičnih sesalcev in ptic. Konec tega sprehoda po naravi je tako imenovani "jugovzhodni paviljon", ki ponuja čudovit razgled na območje narodnega parka ter veliko zbirko kamnin in mineralov ter pisano razstavo evropskih in domačih sesalcev in ptic.
