V iskanju sledi v zbirki sodobne umetnosti v benediktinski opatiji Admont
Posebna razstava leta 2022 „Štajerske korenine“ v Muzeju za sodobno umetnost v samostanu Admont prikazuje dela umetnikov in umetnic s štajerskimi koreninami. Že ob oblikovanju zbirke sodobne umetnosti v samostanu Admont je namreč nekaj padlo v oči. Številni umetniki in umetnice, zastopani v tem novem delu zbirke, so rojeni v Štajerski ali so na kakšen drug način zakoreninjeni v tej deželi. V strategiji zbiranja ni bilo nikoli namena, da bi se osredotočili na štajersko umetnost. Kljub temu pa toliko umetnikov s povezavami s Štajersko igra pomembno vlogo na avstrijski in mednarodni umetniški sceni. To seveda ni naključje … Poleg Muzeja za sodobno umetnost je del razstave ŠTAJERSKE KORENINE tudi: Umetniška intervencija Heriberta Friedla v Umetnostnozgodovinskem muzeju in . Admontovi gostje, dela Nikole Irmerja v Prirodoslovnem muzeju!
Styrian Window: Štajerska 1994
Razstavo „Styrian Window“, ki je leta 1994 v galeriji Neue Galerie v Gradcu podrobno obravnavala stanje sodobne umetnosti v Štajerski pred skoraj tremi desetletji. Istoimenska spremna publikacija* je priporočljiva kot osnovno čtivo za trenutno razstavo v samostanu Admont. V njej je takratna štirijska kulturna scena odlično analizirana in dokumentirana. Upoštevani so bili vsi mediji in izrazne oblike sodobne umetnosti. Vključeni so vsi umetniki in umetnice (približno 800), ki so bili takrat pomembni za to tematiko. Predstavljene so bile vse kulturne institucije in pobude s svojimi programi, med njimi tudi ključni pobudniki, kot so Neue Galerie, Forum Stadtpark, Štajerska jesen, trigon, Hiša arhitekture, Štajerska kulturna pobuda, Akademija v Gradcu, Kulturni center pri Minoritih, Joanneum Research in še mnogi drugi.
Novejše pobude in institucije pa v „Styrian Window“ še niso bile omenjene. Mednje sodi na primer „Kunsthaus Graz“, ki takrat še ni bil zgrajen, pa tudi samostan Admont, ustanovljen že leta 1074. Leta 1997 je samostan Admont končno začel z izgradnjo svoje zbirke avstrijske sodobne umetnosti. Na začetku se je ta zbirka osredotočala na mlajšo in srednjo generacijo avstrijske sodobne umetnosti. Leta 2003 je bila zbirka pod naslovom razstave „Zbirka sodobne umetnosti“ prvič predstavljena javnosti v takrat povsem novem muzeju. Že takrat je bilo opazno, koliko predstavljenih umetnikov in umetnic je rojenih v Štajerski ali pa je na kakšen drug način povezanih s to pokrajino. Vendar pa strategija zbiranja nikoli ni vključevala namena osredotočanja na štirijsko umetnost. Dejstvo, da toliko umetnikov s povezavami s Štajersko igra pomembno vlogo na umetniški sceni, seveda ni naključje.
Štajerske korenine v zbirki samostana
Štajerska kot kulturno območje ni „kulturna provinca“. Že desetletja daje nacionalne in mednarodne inovativne impulze na področju likovne umetnosti. Mi v samostanu Admont, ki je bogat s tradicijo in kontrasti, si zato v našem muzeju prizadevamo prispevati svoj delež. V skladu z našimi možnostmi čim bolje spodbujamo ustvarjanje, dojemanje in posredovanje sodobne umetnosti v Štajerski. Poleg „splošnih“ nakupov že več kot 20 let naročamo tudi umetniška dela. Tako se v naši NAREJENO ZA ADMONT-V okviru tega programa se tudi umetniki in umetnice iz vse Avstrije ali iz tujine umetniško ukvarjajo z regijo. Pri tem gre za Štajersko in Štajercane, včasih pa nastanejo celotni cikli del, ki so umeščeni prav tukaj.
Dela iz zabavne in dostopne posebne zbirke „JENSEITS DES SEHENS - Umetnost povezuje slepe in videče“so bile na ogled celo že v Moskvi. Na trenutni razstavi si lahko ogledate dela Štajercov Manfreda Erjautza, Karla Karnerja in Wernera Reiterja. O umetniški kakovosti, ki izhaja iz štajerskih korenin, se lahko prepričate na podlagi izbranih predstavnikov iz zbirke samostana.
Bolj zrele letnike že najdete v publikaciji STYRIAN WINDOW. Med njimi so Fritz Bergler, Erwin Bohatsch, Herbert Brandl, Manfred Erjautz, Michael Kienzer, Alfred Klinkan, Rudi Molacek, Alois Mosbacher, Anton Petz, Franz Pichler, Dieter Preisl, Hannes Priesch, Werner Reiterer, Kurt Ryslavy, Robert Schaberl, Hubert Schmalix, Martin Schnur, Ingeborg Strobl, Gustav Troger, Norbert Trummer, Matta Wagnest, Markus Wilfling in Erwin Wurm.
Štajerske korenine v digitalni dobi
K temu se pridružujejo tudi mlajši štajerski ustvarjalci, kot so Wolfgang Becksteiner, Christoph Schmidberger ali zweintopf. Kot poseben primer starejše generacije pa je še Hannes Schwarz . Po daritvi mu je pri nas posvečen lasten oddelek. Od leta 1994 se je veliko spremenilo. Globalno mreženje, ki se je takrat šele počasi razvijalo, je postalo samoumevno. Danes živimo v dobi digitalizacije in novih medijev. To je popolnoma spremenilo tudi umetniško ustvarjanje, umetniško sceno in posredovanje umetnosti. V skladu s tem v razstavi v skladu s sredstvi in možnostmi našega časa besedo dobijo umetniki in umetnice sami. Odpirajo se nove poti posredovanja informacij.
Pridružite se nam torej na razstavi „Štajerske korenine“ 2022 in se skupaj odpravimo na iskanje sledov v najmlajšem delu samostanskih zbirk! In pogovorimo se o tem, v katero smer bi se lahko v prihodnosti razvijala Štajerska kot kulturna pokrajina!
V okviru te razstave vas čakata še dva dodatna vrhunca v drugih oddelkih. To sta umetniška intervencija Heriberta Friedla v našem Muzeju umetnostne zgodovine ter dela Nikole Irmerja v Naravoslovnem muzeju.