V iskanju sledi v zbirki sodobne umetnosti v benediktinski opatiji Admont
Na posebni razstavi v Muzeju sodobne umetnosti v opatiji Admont 2022 bodo na ogled dela iz zbirke "Štajerske korenine". Že ob nastajanju zbirke sodobne umetnosti v opatiji Admont je bilo jasno, da so se številni umetniki, predstavljeni v tem novem delu zbirke, rodili na Štajerskem ali pa so na kakšen drug način zakoreninjeni v tej regiji. Kar zadeva strategijo zbirke, nikoli ni bilo namena osredotočiti se na štajersko umetnost. Dejstvo, da toliko umetnikov, povezanih s Štajersko, igra tako pomembno vlogo na avstrijski in mednarodni umetniški sceni, seveda ni naključje ... In poleg Muzeja sodobne umetnosti je to tudi del razstave STEIRISCHE WURZELN: Umetniška intervencija Heriberta Friedla v Umetnostnozgodovinskem muzeju in . Admontovi gostje, dela Nikole Irmerja v Prirodoslovnem muzeju!
Razmere na področju sodobne umetnosti na Štajerskem so bile pred skoraj tremi desetletji podrobno analizirane na razstavi "Štajersko okno" v Neue Galerie Graz leta 1994. V istoimenski spremljajoči publikaciji*, ki jo priporočamo kot osnovno branje za pričujočo razstavo v opatiji Admont, je takratna štajerska kulturna scena analizirana in dokumentirana na najboljši možni način. Upoštevani so bili vsi mediji in izrazne oblike sodobne umetnosti. Vključeni so bili vsi umetniki, ki so bili v tistem času pomembni za obravnavano temo (približno 800). Predstavljene so bile vse kulturne ustanove in pobude ter njihovi programi, vključno s ključnimi pobudniki, kot so Neue Galerie, Forum Stadtpark, steirischer herbst, trigon, Haus der Architektur, Steirische Kulturinitiative, Akademie Graz, Kulturzentrum bei den Minoriten, Joanneum Research in mnogi drugi.
Novejše pobude in ustanove, kot sta "Kunsthaus Graz", ki takrat še ni bil zgrajen, in opatija Admont, ki je bila ustanovljena leta 1074, v "Štajerskem oknu" niso bile omenjene. Zbirka sodobne avstrijske umetnosti v opatiji Admont se je začela ustanavljati leta 1997. Sprva je bila zbirka osredotočena na mlajšo in srednjo generacijo avstrijske sodobne umetnosti. Leta 2003 je bila prvič predstavljena javnosti v takrat povsem novem muzeju pod razstavnim naslovom "Zbirka sodobne umetnosti". Že takrat je bila osupljiva: Veliko umetnikov, predstavljenih v tem novem delu zbirke, je bilo rojenih na Štajerskem ali pa so na kakšen drug način zakoreninjeni v tej regiji. Kar zadeva strategijo zbirke, nikoli ni bilo namena osredotočiti se na štajersko umetnost. Dejstvo, da ima toliko umetnikov, povezanih s Štajersko, tako pomembno vlogo na avstrijski in mednarodni umetniški sceni, seveda ni naključje.
Kulturna dežela Štajerska ni "kulturna dežela". Že desetletja daje inovativne impulze na področju likovne umetnosti na nacionalni in mednarodni ravni. Kot opatija Admont, bogata s tradicijo in kontrasti, si v našem muzeju prizadevamo po svojih najboljših močeh prispevati k produkciji, percepciji in komunikaciji sodobne umetnosti na Štajerskem. Poleg "splošnih" pridobitev že več kot 20 let naročamo tudi umetniška dela. V okviru našega programa MADE FOR ADMONT umetniki iz vse Avstrije in tujine umetniško sodelujejo z regijo, Štajersko in Štajerci ter uresničujejo celotne cikle del, ki se nahajajo tukaj.
V primeru igrivo dostopne posebne zbirke "JENSEITS DES SEHENS - Kunst verbindet Blinde und Sehende" (na trenutni razstavi so na ogled dela Štajercev Manfreda Erjautza, Karla Karnerja in Wernerja Reiterja) so bila ta že na ogled v Moskvi. O umetniški kakovosti - ki izhaja iz štajerskih korenin - se lahko prepričate z izbranimi predstavniki iz zbirke fundacije.
Bolj zrele letnike že najdete v publikaciji STYRIAN WINDOW. Med njimi so Fritz Bergler, Erwin Bohatsch, Herbert Brandl, Manfred Erjautz, Michael Kienzer, Alfred Klinkan, Rudi Molacek, Alois Mosbacher, Anton Petz, Franz Pichler, Dieter Preisl, Hannes Priesch, Werner Reiterer, Kurt Ryslavy, Robert Schaberl, Hubert Schmalix, Martin Schnur, Ingeborg Strobl, Gustav Troger, Norbert Trummer, Matta Wagnest, Markus Wilfling in Erwin Wurm.
Poleg tega so tu tudi mlajši štajerski umetniki, kot so Wolfgang Becksteiner, Christoph Schmidberger in zweintopf. Poseben primer starejše generacije je Hannes Schwarz, ki smo mu po donaciji namenili posebno poglavje. Od leta 1994 se je veliko spremenilo. Globalno mreženje, ki se je takrat le počasi razvijalo, je postalo samoumevno. Zdaj živimo v dobi digitalizacije in novih medijev. To je popolnoma spremenilo tudi umetniško produkcijo, umetniško sceno in umetniško izobraževanje. V skladu s tem imajo na razstavi besedo umetniki sami, in sicer v skladu s sredstvi in možnostmi našega časa. Raziskani bodo novi načini posredovanja informacij.
Pridružite se nam na razstavi 2022 pri iskanju sledi "štajerskih korenin" v najnovejšem delu zbirk fundacije! In pogovorimo se o tem, kam bi se lahko kulturna regija Štajerska usmerila v prihodnosti!
V okviru te razstave vas v drugih oddelkih čakata še dva vrhunca: Umetniška intervencija Heriberta Friedla v našem umetnostnozgodovinskem muzeju in dela Nikole Irmerja v Prirodoslovnem muzeju.