Otvoritveni koncert 7. admontske lutenjske jeseni
Začelo se je z razmišljanjem o moči glasbe. Tako je opat Gerhard v "svoji" kolegijski cerkvi odprl 7. admontsko lutenjsko jesen, severnonemški ansambel "I Zefirelli" pa je v zvok prenesel, kar je mislil vodja samostana. Specializirani ansambli - in tisti za staro glasbo dandanes niso nobena izjema - pogosto kažejo osupljivo raven glasbenega znanja in virtuoznosti. Mladi glasbeniki od Bremna do Hamburga so v vseh pogledih izpolnili ta pričakovanja. Program je vključeval dela Henryja Purcella, Arcangela Corellija in G. G. Händla ter ljudsko glasbo 17. stoletja in nemške pesmi basso continuo. Večer je bil torej prijetno raznolik in dolg aplavz številnega občinstva v opatijski cerkvi v Admontu je bil več kot zaslužen. Aplavz so poželi tudi organizatorji koncerta Lautenherbst. Ne le veliki in odmevni dogodki, temveč tudi manjše pobude, ki jih je v tej državi na srečo veliko in h katerim lahko upravičeno štejemo tudi Admont Lautenherbst. (Albert Wonaschütz)
