Muzej Admont Abbey 19. marca odpira posebne razstave
Sreda, 16. marec 2022
Prihodnjo soboto, 19. marca, bo muzej Admont Abbey začel letošnjo sezono z dvema vrhunskima posebnima razstavama. Tesna povezava s Štajersko združuje gotsko in sodobno umetnost.
Muzej opatije Admont osvetljuje štajersko kulturno dediščino. In to kar na dveh razstavah hkrati. Lani sta cesarja "Mi, Friderik III. in Maksimilijan I. - njun svet in njun čas" sprožila pravi tek na istoimenski posebni razstavi. "Velika priljubljenost in številne prošnje za podaljšanje so nas spodbudile, da smo pripravili novo izdajo verjetno najpomembnejše posebne razstave, ki jo je opatijski muzej kdajkoli pokazal," pravi opat Gerhard Hafner. Eksponate iz benediktinske opatije Admont in Mayerjeve zbirke dopolnjujejo izposoje iz vse Avstrije, Južne Tirolske in Nemčije ter omogočajo fascinanten vpogled v svet, čas in okolje dveh habsburških osebnosti. Predstavitev je sestavljena iz zaporedja treh razstavnih prostorov, ki vodijo do cesarja Friderika III. na prestolu. Izraziti portreti, tabelne slike in kipi, orožje in oklepi, veličastne listine in pečati, pogrebni ščiti, epigrafske značilnosti in pomembni rokopisi ponazarjajo pogled na svet, verovanja, razcvet obrti ter kulturo bivanja in prehranjevanja v 15. in zgodnjem 16. stoletju. Absolutni vrhunec popolnoma preurejene razstave: "Grbovni kamen Friderika in njegove žene Eleonore Portugalske", kot pojasnjuje Barbara Eisner-B., saj "lahko s tem eksponatom, ki je datiran z letnico 1452, povemo celotno življenjsko zgodbo cesarja", pravi kustosinja. O tesni povezanosti s Štajersko priča tudi kraj, kjer je bil najden. Prvotno je bil grbovni kamen vgrajen v kamnito oblogo graškega gradu in je v drugo polovico 19. stoletja prišel v Universalmuseum Joanneum. Za posebno razstavo Admont je bil ohranjen in raziskan. Dokumentacija raziskovalnega projekta je pregledno razložena na razstavnih panojih in se osredotoča na letošnje geslo posebne razstave: "Kulturna dediščina v gibanju!" Tako kot razstavne table tudi video postaje strokovnjakov z različnih področij gradijo most od poznega srednjega veka do sodobnosti. Razširijo prostor za srečanja z izbranimi eksponati in omogočajo prav poseben doživljajski ogled.
Štajerska daje zagon
Zbirka sodobne umetnosti se je letos lotila iskanja namigov. "Štajerske korenine" je naslov letošnje posebne razstave, ki nas popelje v leto 1997. Takrat je Stiftsmuseum začel zbirati sodobno umetnost mladih avstrijskih umetnikov. Ta nova zbirka je bila širši javnosti prvič predstavljena leta 2003. Že takrat je bilo opazno, da veliko teh umetniških del izvira iz Štajerske. Čeprav ta koncentracija ni bila nikoli načrtovana, pomembna vloga štajerske umetnosti na avstrijskem in mednarodnem prizorišču v tistem času ni bila naključje, pravi Braunsteiner. "Štajerska je že desetletja dajala pomembne spodbude na področju likovne umetnosti," pravi kustosinja. Razvoj Štajerske kot kulturne regije je v središču letošnje posebne razstave. Priznani umetniki, ki so tesno povezani s Štajersko, primerjajo pogoje svojega umetniškega ustvarjanja v preteklosti in sedanjosti ter podajajo pogled v prihodnost. 30 kratkih videoposnetkov, dostopnih prek kode QR, vabi obiskovalce, da se pridružijo tej razpravi, saj je "tema v zraku", kot poudarja Braunsteiner. Benediktinska opatija Admont si kot lastnica verjetno najbolj kontrastnega zasebnega muzeja v Avstriji prizadeva odigrati svojo vlogo pri produkciji, dojemanju in komuniciranju štajerske umetnosti. Ni naključje, da je veliko razstavljenih del "narejenih za Admont", saj samostanski muzej že več kot 20 let naroča tudi umetniška dela.
Umetnost v Prirodoslovnem muzeju
Da se štajerska povezava kot rdeča nit vleče skozi celoten muzej, je letos razvidno tudi iz del v Nemčiji rojenega umetnika Nikole Irmerja, ki se je pred kratkim preselil v Gradec. Njena dela si lahko to sezono ogledate v Prirodoslovnem muzeju in prikazujejo izseke iz zooloških zbirk in depojev. Čeprav niso nastala v Admontu, so nastala v sodelovanju z drugimi muzeji, med drugim z muzeji v Oxfordu, Firencah, na Dunaju, v Berlinu in Leidnu. V prihodnosti pa se razmišlja o projektu "Made for Admont", ki bi se nanašal na lastno muzejsko zbirko.
Stvari srca z dušo
Heribert Friedl je zasnoval letošnjo sobo za umetniško intervencijo v Umetnostnozgodovinskem muzeju. V Feldbachu rojenega umetnika že dolgo zanimajo dišave in njihovi učinki. S svojo site-specific instalacijo prikazuje, kako lahko nevidne informacije, ki so neločljivo povezane z oblačili, prikličejo spomin na umrlo ljubljeno osebo. Heribert Friedl govori tudi o vonju časa, ki je v teh stvareh našel svoj izraz. V dialogu s korejsko-nemškim filozofom, kulturologom in pisateljem Byung-Chul Hanom pravi: "Zgodovina, ki na stvareh zraste zaradi dolgotrajne uporabe, jih oživi v stvari srca."
Memoria in nadzor sporočil
"Moč in novi mediji na pragu zgodnjega novega veka" je naslov letošnje posebne razstave v sobi z rokopisi. Cesar Maksimilijan I. se je več kot ukvarjal s svojo smrtjo in posmrtno slavo, zato je naročil učenjakom in umetnikom, naj o njegovih dejanjih poročajo v besedi in sliki. Zgodovinska dejstva je spretno zapakiral v izmišljeno preobleko. Tako so nastale pustolovščine viteza Theuerdanka in Freydala, turnirska knjiga, ki pripoveduje življenjsko zgodbo še mladega cesarja. Črke posebej oblikovane pisave, ki Theuerdankove krasijo s številnimi okrasnimi elementi, kažejo, da Maksimilijana I. ni zanimala le široka reprodukcija, temveč predvsem popolnost. Delo vsebuje tudi številne lesoreze, ki so jih izdelali ugledni umetniki tistega časa.
Delovni čas
Naš muzej je odprt od 19. marca do 30. decembra 2022; v
april, maj, junij in oktober od srede do nedelje: od 10.30 do 15.30
marec, november in december od petka do nedelje: od 10:30 do 15:30
julij, avgust in september od ponedeljka do nedelje: od 9:00 do 17:00
