Časovna os samostana
1043, donacija
Sveta Hemma velik del svojega premoženja podari salzburškemu nadškofu Balduinu z izrecno željo, da ustanovi samostan ob reki Enns.
1074, fundacija
29. septembra 1074 salzburški nadškof Gebhard posveti opatijo Admont kot prvi samostan na štajerskih tleh. Prvi menihi so prišli iz benediktinskega samostana svetega Petra v Salzburgu.
1103, prve volitve
Admontski menihi prvič sami izvolijo opata, in sicer Henrika I. (iz Kremsmünstra). Umre v poplavnem Ennsu leta 1112.
1120, samostan
Tega leta je bil samostanu dodan samostan po benediktinskem pravilu, katerega nune so si pridobile velik ugled zaradi visoke stopnje izobrazbe in literarne dejavnosti. Ženski samostan je med reformacijo izumrl.
1137, samostan Attel
Admontski benediktinci pod vodstvom opata Wolfolda ponovno poselijo samostan Attel v zgornjebavarskem okrožju Rosenheim. Ta je bil leta 1803 ukinjen.
1152, požar
V noči z 10. na 11. marec je sredi opatije Admont prišlo do požara v toplarni. Pričevanje očeta Irimberta najdemo v Kodeksu 16 v opatijskem arhivu med komentarji h Knjigam kraljev. Novozgrajene stavbe so bile posvečene jeseni.
1165, prvi "lastni" opat
Z opatom Liutoldom admontski konventualci prvič izvolijo za opata sobrata iz svojih vrst.
1189, župnije
Tega leta je Rudolf II. izvoljen za opata v Admontu. V njegovem času številne župnije pripadejo opatiji Admont. Za mnoge med njimi še danes skrbijo očetje iz Admonta. Tukaj je seznam teh župnij.
1230, Mitre
Papež Gregor IX. odobri admontskim opatom pravico do nošenja mitre med slovesnimi bogoslužji. Prvi opat, ki je nosil mitro, je bil Berthold I.
1261, lakota
Tega leta je izbruhnila velika lakota in menihi so pobegnili v salzburški matični samostan svetega Petra ter tam ostali dve leti.
1275, opat Heinrich II.
V tem letu je Henrik II. izvoljen za opata. Zaradi svoje poslovne spretnosti je znan tudi kot "drugi ustanovitelj". Pozneje je bil tudi štajerski guverner. Je edini admontski opat, ki je bil umorjen, in sicer leta 1297, ko ga je na Kaiserauu umoril njegov nečak.
1297, opat Engelbert Poetsch
Za opata je izvoljen Engelbert Poetsch, eden najbolj univerzalnih duhov srednjeveške Avstrije. Njegov spomin je bil v hiši vedno v veliki časti: Včasih so ga celo tiho uvrščali med svetnike. Njegovo ime že stoletja nosi en član samostana.
1399, Druge župnije
Druge župnije so v pristojnosti samostana.
1410, Frauenberg an der Enns
V tem letu je romarska cerkev Frauenberg an der Enns prvič omenjena v dokumentu. Takrat je antipapež Janez XXIII. podelil različne odpustke.
1451, reforma v Salzburgu
Vsi benediktinski samostani v nadškofiji in v sufraganskih škofijah so reformirani po sklepu salzburške sinode. Namen te tako imenovane "reforme v Melku" je s strožjim načinom življenja in izboljšanjem discipline uvesti življenje po Pravilu svetega Benedikta.
1483, opat Antonij
Tega leta cesar Friderik III. imenuje opata Antonija Gottesgnada, minorita iz Benetk, v Admont. Velja za izjemnega predstavnika humanizma. Poleg številnih pridobitev izvrstnih rokopisov za knjižnico je položil tudi temeljni kamen za romarsko cerkev Frauenberg Maria Rehkogel v današnjem kraju Bruck/Mur.
1581, reformacija
Reformacija je v Admontu padla na plodna tla, saj sta v samostanu živela le še dva duhovnika. Ženski samostan je popolnoma zapuščen. V tem letu prevzame mesto opata Johannes IV Hofmann iz Svetega Lambrechta. Pod njegovim vodstvom samostan doživi preporod: 24 menihov pod njegovimi rokami naredi zaobljube. Velja za gonilno silo protireformacije v dolini Enns.
1628, opat Urban Weber
Urban Weber je izvoljen za 47. opata. Zaradi njegove velike gradbene dejavnosti ga imenujejo "tretji ustanovitelj". V njegovem času 15 sobratov naredi zaobljube.
1644, ustanovitev gimnazije
Opat Urban je ustanovil gimnazijo in dal zgraditi baročni vikariat v kraju Frauenberg an der Enns. V istem stoletju je pod vodstvom brata Benna Haana iz Københavna zaživela šola vezenja, iz katere je nastala zbirka čudovitih baročnih liturgičnih tkanin. Med živahno gradnjo v baroku je arhitekt Johann Gotthard Hayberger okoli leta 1735 začel velikodušno preurejati samostanski kompleks, kar je nadaljeval gradbeni mojster Josef Hueber iz Gradca.
1675, opat Adalbert Heufler
V tem letu je za opata izvoljen Adalbert Heufler zu Rasen und Höhenbühel, velik mecen romarske cerkve Frauenberg an der Enns.
1680, požar v orožarni
Požar uniči orožarno Stiftisches Zeughaus.
1726, Joseph Stammel
V tem letu začne svoje delo Joseph Stammel, pomemben Admontov umetnik.
1786, gimnazija Leoben
Gimnazija Admont Abbey se preseli v Leoben.
1865, požar v opatiji
Leta 1865 je velik požar uničil velik del samostana, razen knjižnice. V naslednjih letih je bila večina samostanskih stavb obnovljena. Kolegiatna cerkev v Admontu je bila obnovljena na starih temeljih in je prva velika neogotska sakralna stavba v Avstriji
1869, posvetitev cerkve
Po uničujočem požaru je posvečena nova kolegijska cerkev.
1883, Kastner&Öhler
V Admonterhofu v Gradcu se odpre prva poslovalnica Kastner&Öhler.
1898, Prirodoslovni muzej
P. Gabriel Strobl gradi Prirodoslovni muzej.
1906, cesar Franc Jožef
Cesar Franc Jožef obišče opatijo Admont.
1911, prva elektrarna
V Mühlauu začne delovati prva samostanska elektrarna.
1939, 2. svetovna vojna
Nacistični režim zapleni celotno premoženje opatije Admont, duhovniki pa morajo zapustiti samostan.
1945, vrnitev
Po koncu druge svetovne vojne se lahko menihi 17. oktobra vrnejo v samostan.
1974, 900. obletnica
Ob 900-letnici samostana je v Admontu zgrajena nova šolska stavba. Od letošnjega leta so vanj sprejeta tudi dekleta.
1996, opat Bruno Hubl
Bruno Hubl je izvoljen za opata. Opat Benedikt Schlömicher ga je leta 1978 imenoval za priorja, bil pa je tudi mojster novincev in član različnih liturgičnih komisij. Po nenadnem odstopu opata Benedikta Schlömicherja so menihi opatije Admont 1. avgusta 1996 za opata izvolili priorja Bruna Hubla. Škof Johann Weber ga je 1. septembra 1996 v opatijski cerkvi blagoslovil.
Do leta 2009 je bil član predsedstva avstrijske kongregacije benediktincev in sodeluje v različnih škofijskih in nadregionalnih odborih. V času njegovega službovanja so bili obnovljeni veliki deli samostanskega kompleksa in svetovno znana samostanska knjižnica ter zgrajena nov muzej in Hiša srečanja v Gradcu, ki je bila odprta 6. oktobra 2002.
Opat Bruno je 23. marca 2009 napovedal svoj odstop. Vendar je bil 27. aprila ponovno izvoljen za opata. Po treh dneh premišljevanja je 30. aprila ponovno prevzel svojo službo. V govoru ob sprejemu je poudaril, da je bil njegov odstop resen. Vendar ga je zaupanje sobratov prepričalo, da je ponovno sprejel opatsko službo."
2003, odprtje muzeja
Poleg poznobaročne opatijske knjižnice je v benediktinski opatiji Admont od leta 2003 tudi velik muzej, ki se razprostira v štirih nadstropjih v dveh krilih stavbe. Razstavljeni so srednjeveški rokopisi in zgodnji tiski, umetnost od srednjega veka do danes ter naravoslovna zbirka. Na voljo so tudi multimedijska predstavitev opatije, posebne razstave in panoramsko stopnišče.
2008, Obnova knjižnice
Obnova knjižnice: stoletni projekt je bil uspešno zaključen. Od leta 1776, ko je bila dokončana dvorana knjižnice, ni bilo opravljeno še nobeno podobno delo: V treh večjih delovnih fazah med letoma 2004 in 2008 so bili restavrirani vsi kamniti in kovinski elementi, stropne freske, celotno kiparsko okrasje in vsi leseni elementi. Celotna knjižna zbirka s približno 70.000 enotami je bila očiščena in pregledana glede poškodb. Restavriranih je bilo več kot 5.000 knjig. Med to fazo obnove je knjižnica opatije Admont ostala dostopna obiskovalcem.
2015, Čiščenje knjig
Celotno knjižno zbirko baročne samostanske knjižnice očistimo po nujni fumigaciji (napad škodljivcev). Strokovno bo očiščenih in reorganiziranih 70.000 knjig. Projekt bo predvidoma zaključen leta 2016.
Tudi v Arhiv opatije sodobne medije ter uporabnikom olajšati raziskovanje in delo z dragocenimi zbirkami.