Čas v samostanu: obisk benediktincev
Obstaja veliko razlogov, zakaj si ljudje vzamejo čas v samostanu. Naj gre za iskanje smisla, iskanje samega sebe ali preprosto za iskanje miru in tišine. Opatija Admont sprejema vse, ki se želijo potopiti v benediktinsko duhovnost in spoznati življenje v samostanu.
Končuje se naporno poletje za podžupana Thomasa Stellwaga-Cariona. Poleg številnih drugih nalog je benediktinski menih odgovoren tudi za nastanitev gostov, "ki je v samostanu nikoli ne sme manjkati", kot poudarja mojster za goste. O tem pa v benediktinskem samostanu v Admontu nikakor ne more biti govora. "Ponudba za prenočevanje v našem samostanu je dobro sprejeta," pravi oče Thomas. Čeprav je gostom na voljo več kot dvajset sob, prostorske zmogljivosti samostana včasih dosežejo svoje meje. Takrat je potrebna ustvarjalnost. Včasih skupino romarjev preprosto nastanijo v telovadnici samostanske gimnazije.
"Pogosto dobimo povpraševanja v zelo kratkem času," pravi oče Thomas. Namesto odpovedi gostitelj pokaže prilagodljivost. Kajti "romarjev v opatiji Admont nikoli ne zavrnemo, če se da nekako narediti", kot poudarja oče Thomas.
Navsezadnje je že sveti Benedikt dejal: "Vse goste, ki pridejo, je treba sprejeti kot Kristusa." Pravilo, ki je veljalo tako takrat kot danes.
Poiščite mir in ravnovesje
Zato je gostoljubnost v benediktinski opatiji Admont na prvem mestu. Tako je bilo že od nekdaj. Ne zaman velja, da so samostani s svojimi romarskimi prenočišči in sobami za goste prvi "gostinci" v Evropi. Tako takrat kot danes so poleg romarjev toplo sprejeti tudi menihi in nune iz drugih samostanov. To velja tudi za družinske člane in prijatelje benediktinskih menihov v Admontu. Dobrodošli so tudi tisti, "ki se želijo potopiti v duhovno v duhovnem ozračju", pravi mojster za goste. In teh je veliko. Vse več ljudi obiskuje samostan, da bi si privoščili nekaj časa v miru.
"Nekateri so na robu izgorelosti. Drugi se želijo umiriti in si napolniti baterije. Kar nekaj ljudi pa pride k nam, ker doživljajo krizo," pravi oče Thomas. Menihi nudijo svetovanje in duhovno vodstvo, da bi ljudem pomagali premagati te krize. To vključuje tudi umik. Duhovne vaje, ki so namenjene temu, da se ljudje znebijo hitrega tempa vsakdanjega življenja in ponovno najdejo sami sebe. Da bi to dosegli, več dni preživijo v tišini, molitvi in včasih v dialogu z menihi.
"Nismo hotel in to tudi ne želimo biti."
Oče Thomas pogosto prejema prošnje velikih skupin. Razlog za to je, da cerkvene organizacije v benediktinski opatiji Admont prirejajo letna srečanja, umike in konference. Priprava njihovega bivanja je za vodjo gostov vedno izziv: zagotoviti je treba seminarske prostore in predavalnice, napolniti hladilnike in pripraviti prigrizke. Pri tem mu pomaga osebje samostana, "ki si resnično prizadeva izpolniti vse želje gostov z neverjetno potrpežljivostjo in prijaznostjo," pravi oče Thomas in pohvali svojo ekipo.
Običajno sam poskrbi za sprejem obiskovalcev. "Nismo hotel in ne želimo biti hotel. Zato nimamo recepcije. Tukaj v samostanu sem osebno na voljo našim gostom. Izročim jim ključe in jih včasih tudi popeljem naokrog." Občasno so na zahtevo na voljo tudi vodeni ogledi zeliščnih vrtov ali kolegiatne cerkve.
Benediktinska duhovnost v vsakdanjem življenju
V križnem hodniku, stanovanjskem delu benediktinskih menihov v Admontu, so na voljo tudi individualne sobe za goste. "Vendar te sobe niso na voljo vsem gostom," pravi oče Thomas.
In kdo bo tukaj nastanjen? "Bratje iz drugih samostanov in tudi oblati," pravi mojster za goste. Oblati niso menihi, vendar so močno povezani s samostansko skupnostjo in lahko sodelujejo v samostanskem življenju. Predpogoj za to: "Oblati želijo živeti benediktinsko duhovnost v vsakdanjem življenju. Vodijo jih krščanske vrednote in se redno posvečajo molitvi," pojasnjuje oče Thomas.
Začasni samostan
Poleg oblatov se lahko v sobo v samostanu preselijo tudi gostje, ki izkoristijo program "začasnega samostana". To je namenjeno moškim, ki razmišljajo o vstopu v red.
"Ponujamo jim priložnost, da z nami doživijo vsakdanje življenje v samostanu, sodelujejo pri molitvi v zboru in se seznanijo z našimi različnimi nalogami," pravi gostitelj. Ne glede na to, kako različni so razlogi za nekajdnevno bivanje pri admontskih benediktincih, "mi je pomembno, da se vsi naši gostje tu počutijo kot doma," pravi oče Thomas, ki poudarja: "Skrb za ljudi je resnično izpolnjujoča in jim pokaže, kako pomembno je, da benediktinci s svojo gostoljubnostjo prevzemamo družbeno odgovornost."
