blindstorey, 2003
blindstorey govori o kinu, tišini, spominu in slepoti.
blindstorey, 2003
Nemški skladatelj Otto Kränzler je iz vzorčenega zvočnega materiala razvil tri sodobne skladbe, ki temeljijo na zvočnih ostankih in šumnih atmosferah, zvočnih vrzelih in prazninah ter različnih oblikah tišine iz treh filmov, ki tako ali drugače obravnavajo temo slepote (Wait Until Dark [ZDA 1967, Terence Young], Night on Earth [ZDA 1991, Jim Jarmusch], Until the End of the World [ZDA 1991, Wim Wenders]).
blindstorey je bil ustvarjen za produkcijsko serijo "Made for Admont" - Zbirka "JENSEITS DES SEHENS - Umetnost povezuje slepe in videče ljudi".
Osredotočenje iz blindstorey
Te kompozicije predstavljajo akustične zemljevide za sledenje, snemanje in rekompozicijo številnih gibanj tišine, opustitve, prekinitve, hrupa in vzdušja, ki jih vsebujejo zvočne steze izbranih filmov. Drugo središče blindstorey je baročna knjižnica opatije Admont, kjer si je mogoče ogledati sedem alegoričnih stropnih fresk trompe l'oeuil slikarja Bartolomea Altomonteja iz let 1775/1776.
Slepa francoska avtorica Claire Bartoli (ki je postala znana s spremnim besedilom ob izdaji soundtracka k filmu Jeana-Luca Godarda Nouvelle Vague [F/I 1993]) pripoveduje o svoji izkušnji slepe obiskovalke kina. Videni, zapomnjeni in (pre)povedani slikovni in zvočni fragmenti se prepletajo s sedmimi kratkimi besedili, ki govorijo o svetlobi in temi, spominu in projekciji ter različnih čutnih izkušnjah sluha in vida.
V sodelovanju z: Fareed Armaly in Otto Kränzler Prispevek k besedilu: Claire Bartoli Virtualni modeli: Franz Schubert, 2003
