Zakaj mladi moški postanejo menihi
Brat Georg Roth in brat Markus Kraemer sta že od otroštva vedela, da želita postati duhovnika. Oba sta se pridružila benediktinskemu samostanu v Admontu, kjer želita delati v eni od vključenih župnij.
V benediktinskem samostanu v Admontu živi več kot dvajset menihov. Presenetljiva je nizka povprečna starost. Nekateri menihi so stari komaj trideset let. Brat Markus Kraemer je še mlajši. Začasni poklic je opravil pri devetindvajsetih letih. Obljubil je, da se bo za tri leta posvetil samostanu. Pravi, da je že kot otrok čutil željo, da bi postal duhovnik. Ključna izkušnja: pogreb matere njegove botre. "Takrat sem prvič začutil krščansko upanje," se spominja brat Markus. Kljub prvotnim poklicnim željam je študiral poslovno administracijo. Šele pozneje se je odločil za teologijo. To je storil, "čeprav takrat še ni bilo jasno, kam ga bo ta pot dejansko pripeljala", pravi frater Markus. Zakaj se je nazadnje odločil za samostansko življenje? "Ker biti duhovnik v škofiji zame nikoli ne bi bilo mogoče. Preprosto sem se preveč bal osamljenosti. V samostanu nisem sam. Tu je veliko ljudi, s katerimi živim in molim skupaj. To je zelo domače." Ali so obstajali tudi razlogi proti? "Da, velika razdalja med samostanom in hišo mojih staršev."
V Bonnu rojeni in vzgojeni brat Markus, ki se je pridružil benediktinskemu samostanu v Admontu, je bil velik korak tudi z vidika lokacije: "Očetovo zdravje ni najboljše in če se njegovo stanje poslabša, nisem takoj za vogalom." Razlog, zakaj se je kljub temu odločil za samostansko življenje v Admontu, je bilo njegovo zaupanje v Boga, kot pravi: "Prepričan sem, da je tam, da vse uredi, če jaz ne bom mogel."
Poiščite nalogo
Zaupanje v Boga je bratu Georgu Rothu pomagalo tudi pri njegovi odločitvi za meniško življenje. Moški iz Würzburga je v samostan vstopil pri štiriindvajsetih letih. To je bilo pred osmimi leti. Takrat se je odločil za novonastali red v Avstriji. Toda "z leti sem spoznal, da se moje predstave o domu ne ujemajo s predstavami reda. Zato sem se odločil, da se pridružim drugi skupnosti," pravi brat Georg. To je našel v benediktinskem samostanu v Admontu: "Cenim povezavo med duhovnim in praktičnim." Povezava, ki izhaja iz pravila svetega Benedikta: Ora et labora et lege. Moli, delaj in beri. "Lepo je, da te nosi skupna molitev in da lahko hkrati opravljaš nalogo v redu," pravi brat Georg. V njegovem primeru ne gre le za eno nalogo, temveč za več nalog, h katerim stremi bodoči teolog. Po končanem študiju želi brat Georg delati kot duhovnik in verski vzgojitelj. Priložnosti, ki se mu odpirajo tukaj, v benediktinskem samostanu v Admontu.
Ni lahka odločitev
Tako kot brat Markus si je tudi brat Georg že kot otrok želel postati duhovnik. Vendar je šele po šolanju za industrijskega mehanika našel svoj poklic. Ali so obstajali razlogi, da se ni pridružil samostanu? Da, bili so, potrjuje brat Thomas: "Zavedal sem se, da ne bom tako pogosto videval svoje družine in prijateljev. Odločitev za samostansko življenje zato zame res ni bila lahka, zato sem potreboval čas za razmislek." Ločitev je bila težka tudi za njegove starše in brate in sestre, pravi frater Georg. "Ker vem, kako težko je bilo za mojo družino na začetku, da se zdaj redkeje vidimo, sem jim še toliko bolj hvaležen, kako zelo podpirajo moj poklic za duhovnika in redovnika."
Sledite Božjemu klicu
Kaj pa želja, da bi si ustvaril lastno družino? Odgovor na to vprašanje je presenetljiv: "To zame nikoli ni bilo vprašanje," naravnost pove brat Georg. Za fratra Markusa pa je bilo, kot pravi sam: "Seveda se tudi sam vprašaš, ali si nekoč želiš ustvariti družino. Toda če te Bog pokliče, mu moraš slediti. Jaz želim stopiti na to pot. In če je posledica tega to, da ne boš imel lastne družine, potem naj bo tako. Navsezadnje se kot menih marsičemu odrečeš. Toda po drugi strani dobiš veliko več."
