Advent, advent, gori majhna luč

Sreda, 01.12.2021

Najprej eden, nato dva, nato trije, nato štirje, nato pa je pred vrati dete Kristus. Katerih svetnikov se kristjani spominjajo v adventnem času in kateri običaji spremljajo predbožični čas.

Znano je, da je pričakovanje največje veselje. Božič praznujemo 24. decembra. Do takrat se nanj pripravljamo. Vendar to ne pomeni, da pripravljamo sezname želja ali načrtujemo božično večerjo. Advent se osredotoča na prihod utelešenega Boga. Kristjani se na eni strani pripravljamo na Jezusovo rojstvo, na drugi pa na njegovo vrnitev na zemljo. To pričakovanje se odraža tudi v imenu "advent", ki izhaja iz latinskega "adventus" in pomeni "prihod". Čeprav danes priprave na ta sveti čas bolj vključujejo peko piškotov in petje pesmi, sta bila za advent sprva značilna post in odpovedovanje. Spremenilo se je tudi trajanje adventa. Nekoč je pripravljalno obdobje trajalo šest tednov, papež Gregor I. pa ga je skrajšal na štiri tedne. Samo v Milanu ljudje še vedno praznujejo advent šest tednov. To je čas, okoli katerega je tudi veliko starih običajev.

Adventni venec

Nemški teolog Johann Hinrich Wichern je pred približno 180 leti dobil odlično zamisel za adventni venec. Navdihnile so ga sirote, ki so mu bile zaupane v oskrbo in so živele v sirotišnici. Samo on ve, kolikokrat je dejansko slišal vprašanje "Kdaj je božič?". Verjetno večkrat, saj je pastor Wichern, da bi otrokom olajšal čakanje, sveče namestil na kolo voza. Devetnajst majhnih in štiri velike. Majhne sveče so označevale dneve v tednu od ponedeljka do sobote. Velike sveče so se prižigale na štiri adventne nedelje. Material, ki je tako značilen za adventni venec, jelkove veje, je postal priljubljen šele proti koncu 19. stoletja. Danes so adventni venčki izdelani tudi iz lesa, kovanega železa, zimzelenih listov, borovih storžev ter celo iz plastike in porcelana. Čeprav so videti različno, imajo vsi eno skupno lastnost: za razliko od prvega adventnega venca imajo le štiri sveče.

Adventni koledar

Adventni koledar je bil izumljen le trideset let po adventnem vencu. Vendar ta običaj nima veliko skupnega z današnjimi adventnimi koledarji, ki so nabito polni. Prvi adventni koledarji so bili sestavljeni iz posameznih slik, ki so bile obešene ena za drugo na vsak dan v decembru. Ponekod so eno od 24 potez s kredo preprosto obrisali. Prvi tiskani adventni koledarji so prišli na trg šele pred približno sto leti. Ti so se razvili v adventne koledarje s skritimi predmeti in majhnimi vratci, ki jih je bilo treba odpreti. Šele pozneje so se za temi vrati prvič pojavili majhni koščki čokolade. Danes je adventni koledar dosegel novo raven razmaha: adventni koledarji so na voljo v najrazličnejših oblikah, od čajev, kozmetike, igrač in knjig do semen rož in čokolade.

Barbara veje

Rimskokatoliška cerkev se svete Barbare spominja 4. decembra. Umrla je mučeniške smrti leta 306. Po legendi naj bi jo oče zaprl v stolp, da bi ji preprečil poroko. Ko ji je uspelo pobegniti, jo je lastni oče izdal in obglavil. Menda ga je zadela strela. Mnogi kristjani v njen spomin 4. decembra odrežejo vejico cvetja in jo doma postavijo v vazo. Če so v času božiča v polnem razcvetu, naj bi po starodavnem običaju prinašale srečo. Na ta način naj bi se napovedovale celo poroke.

Miklavžev festival

Čeprav ju pogosto zamenjujemo: Miklavž nima nobene zveze z božičkom. Miklavž je bil izumljen kot reklamni obraz za blagovno znamko pijač, Miklavž pa se je rodil okoli leta 280 in bil leta 300 posvečen v škofa v Miri. Zvedel naj bi za usodo treh hčera neke revne družine. Da bi jim omogočil poroko, naj bi Miklavž v hišo skrivaj vrgel tri vreče zlata. Na tem temelji tudi star običaj. Na predvečer 6. decembra otroci pred vrata postavijo svoje škornje, da jih Miklavž napolni s sladkarijami.

Marijino spočetje

Marija je verjetno najbolj znana mati med vsemi materami. Njej je posvečen 8. december. Na ta dan se kristjani spominjajo svoje blažene matere, ki je bila brez greha. V Avstriji je ta dan celo državni praznik s stoletno tradicijo. Velik pomen "Marijinega spočetja" za Rimskokatoliško cerkev je viden tudi v Rimu. Papež vsako leto obeleži ta praznik z molitvijo, namenjeno Devici Mariji, na trgu Piazza di Spagna.

Lucien luči

Kristjani se svete Lucije spominjajo 13. decembra. Legenda pravi, da je na glavi nosila sveče, da je lahko z obema rokama nosila hrano in pijačo. Lucija naj bi skrbela za preganjane kristjane v njihovih podzemnih skrivališčih. Iz tega izhajajo številni običaji. Na Švedskem ima najstarejša hči v hiši na glavi venec iz sveč in kot nevesta svete Lucije hodi po mestu. Na Zgornjem Bavarskem otroci izdelajo ladjice v obliki hiš, jih napolnijo s svečami in jih ob mraku spustijo v reko. V Italiji so ljudski festivali in procesije s svečami v številnih krajih. Drugod otroci v okna postavijo čajne lučke, ki naznanjajo konec temnih dni.