Ali vera zahteva odpornost?

Sreda, 01.12.2021

Odgovor je pritrdilen. Duševna odpornost ni le podedovana, temveč jo lahko tudi oblikujemo. Ključni dejavnik odpornosti je vera.

Kar druge popolnoma vrže iz tira, nanje ne more vplivati: Odpornih ljudi ne zlomijo stres in udarci usode. Tudi v največjem zlu najdejo zrno dobrega in so trdno prepričani, da lahko s svojimi dejanji kaj spremenijo. Tudi pod največjim stresom delujejo najbolje in zdi se, da se celo osebni napadi od njih odbijajo, kot da bi imeli neviden ščit. Toda od kod ta posebna odpornost?

Čeprav se včasih tako zdi, odpornost nima nobene zveze s strdnostjo ali celo hladnostjo. Prav nasprotno. Odpornost je rezultat posebnega odnosa do življenja. To je moč, da se ne zlomimo ob nesreči, temveč da se izkažemo za vzdržljive. Čeprav je dolgo veljalo, da je duševna odpornost prirojena sreča, je zdaj na voljo dovolj dokazov, ki to potrjujejo: Večinoma je odpornost mogoče pridobiti. Preberite si, kaj nas naredi odporne in kakšno vlogo ima pri tem krščanska vera:

Krepitev zaupanja

Odpornost je mogoče spodbujati že pri otrocih. Ljudje že v otroštvu pridobijo zaupanje v svoje moči in sposobnosti ter tako postanejo odporni. Starši lahko na ta proces pozitivno vplivajo tako, da z otroki vzpostavijo trdno vez, resno obravnavajo njihove potrebe in jim zaupajo. Zaupanje ima ključno vlogo tudi v krščanski veri. Pogled na Sveto pismo kaže: Tisti, ki zaupajo v Boga, iz vsake krize izidejo močnejši. Bog nam vedno stoji ob strani, vse življenje. O tem govori tudi zgodba "Sledi v pesku" avtorice Margaret Fishback Powers:

Neke noči sem sanjal. S svojim gospodarjem sem se sprehajal po morju. Na temnem nočnem nebu so kot žarki svetlobe sijale podobe iz mojega življenja. Vsakič sem v pesku videl dva odtisa, svojega in Gospodovega. Ko mi je mimo oči šla zadnja podoba, sem se ozrl nazaj. Pretresen sem odkril, da je na mnogih mestih mojega življenjskega potovanja obstajala le ena sled, in to so bili najtežji trenutki mojega življenja. Zaskrbljen sem vprašal Gospoda: "Gospod, ko sem ti začel slediti, si mi obljubil, da boš z menoj na vseh mojih poteh, zdaj pa ugotavljam, da je v najtežjih obdobjih mojega življenja le sled v pesku. Zakaj si me pustil samega, ko sem te najbolj potreboval?" Odgovoril je: "Dragi otrok, ljubim te in nikoli te ne bom pustil samega, še posebej ne v trenutkih, ko si v stiski in težavah. Tam, kjer si videl le sled, sem te nosil." 

Samozavest, da nismo sami, ampak da nas podpira Bog, je kot notranji vodnjak, iz katerega verni kristjani črpajo moč. Moč, da se lahko prilagodljivo spoprijemamo z novimi razmerami. Moč za spopadanje z udarci usode. Moč, da se pobere in nadaljuje. Vera v Boga krepi njihovo pozitivno naravnanost in jim daje stabilnost. Navsezadnje tudi vzdržljivi ljudje niso izvzeti iz doživljanja trpljenja in porazov. Razlika je v tem, da imajo tisti, ki zaupajo, da se bo vse dobro izteklo, tudi pogum, da se odpravijo na nove obale.

Močni skupaj

Poleg zaupanja v Boga je tudi pripadnost krščanski skupnosti ključni dejavnik, ki lahko vernim ljudem omogoči odpornost. Že samo zavedanje, da v kriznih razmerah niso sami, jim daje samozavest, ki jo potrebujejo za boljše spoprijemanje s psihičnim stresom. Dejstvo, da verni ljudje krizo zaradi koronavirusov bolje preživijo, je razvidno tudi iz študije "Mladi Nemci 2021". Po podatkih študije se mladi z močno vero počutijo manj obremenjeni s pandemijo. Osebni odnos z Bogom nas torej krepi v kriznih časih, tako kot prikazuje zgodba o "sledovih v pesku": v največjih stiskah in težavah nas nosi Bog.