Razstava "Poezija v srednjem veku"
Sreda, 17. april 2019
Koncept in zgodovina razstave
Poezija nam kot noben drug medij omogoča, da prodremo v drugačen miselni svet skozi stoletja, da na novo slišimo, kaj je v tako imenovani lepi literaturi zapisano v smislu svetovnega znanja, vrednot in čustev. Včasih izstopajo posamezni stavki, ker se dotikajo bistva osrednjih življenjskih sporočil. Vznemirljiva vprašanja so: Kateri posebni življenjski svetovi, besedilni konteksti in motivacije so podlaga teh zgodovinskih kratkih sporočil in kaj nam sporočajo še danes?Da bi poiskali odgovore na ta vprašanja, se je med majem 2016 in julijem 2018 v Štajerskem deželnem arhivu na razstavi "1TP5Poetovo življenje - srednjeveški 'tviti' s Štajerske" kot figure v naravni velikosti zbralo pet priznanih piscev s srednjeveške Štajerske in na nekakšnem pesniškem tekmovanju pripovedovalo svoje osebne uspešnice: Ulrich von Liechtenstein, Herrand von Wildon, Hugo von Montfort, brat Philipp von Seitz in menih Andreas Kurzmann. V skladu z jezikovno ustvarjalnim in avtobiografskim pristopom razstave vse te besedne umetnike združuje naslov razstave Dichterleben. S stresanjem črk tega naslova je bilo mogoče dobiti zelo individualne podnapise kot anagrame, ki se - po naključju ali ne - dobro ujemajo z vsakim od petih avtorjev; njihovo besedilo je razkrito na strani projekta http://gams.uni-graz.at/context:lima?mode= dichterleben ali bratu Philippu že tukaj spodaj. razstavo je v letih 2015/16 zasnovalo Univerzitetno društvo Štajerske literarne poti srednjega veka v sodelovanju s projektom iskrive znanosti Arbeitskoffer in ponudilo različne možnosti za stik z literaturo in jezikom štajerskega srednjega veka ter potopitev v svet življenja in imaginacije pesniških osebnosti. Poleti 2018 je končno napočil čas, da pesniki spakirajo svoje šotore v deželni prestolnici in odpotujejo tja, kamor so jih povabili, da bi z njimi delili svoja literarna sporočila: Ulrich von Liechtenstein, Herrand von Wildon in Andreas Kurzmann so se preselili v matična mesta svojih literarnih poti v Unzmarkt-Frauenburg, Wildon oziroma Neuberg an der Mürz, grof Hugo von Montfort je našel dom v Frohnleitnu nedaleč od svojega gradu Pfannburg, brat Filip kartuzijan iz slovenskega samostana Seitz/Žiče pa je potoval v opatijo Admont in tako blizu tamkajšnje kurativne literarne poti. Vsi štajerski avtorji ostajajo v virtualnem stiku s svojimi privrženci prek svojih portalov. Kako so se naši pesniki v dveh letih uspešno predstavili v Štajerskem deželnem arhivu, lahko od blizu doživite v tem virtualnem arhivskem ogledu: 360-stopinjski ogled razstave v Štajerskem deželnem arhivu: http://gams.uni-graz.at/lima/dichterleben360
V skladu z izvirnim konceptom je tako imenovana niša Twitter središče vsakega od petih razstavnih modulov: vabi obiskovalce, da se zadržijo, preberejo izbrano poezijo, ki visi pod obokom niše, in prelistajo antologijo "Literarische Verortungen". Poleg tega ima vsak modul - tudi tisti o bratu Philippu von Seitzu - levo stran "jaz" in desno stran "on": na prvi strani avtor na treh panojih govori o sebi (ob podpori vodje razstave), na drugi pa na treh panojih prav tako govori o njem (poskrbel je dr. Gernot Obersteiner, direktor Štajerskega deželnega arhiva); vsako od obeh strani dopolnjujejo slikovni panoji o avtorju (levo) in (desno) o njegovem zgodovinskem življenju. To razmišljanje med notranjim in zunanjim pogledom se odraža tudi v transparentih, pritrjenih na levi in desni strani niše: Na levi strani dichterlebena so poudarjeni tisti odlomki ali sporočila iz avtorjevega glavnega besedila, v katerih avtor pove nekaj o sebi; na desni strani (pod programskim anagramom dichterlebena) so poudarjeni stavki iz drugega dela besedila: nanašajo se na dogodke in like iz pripovedne strukture v nekakšni prvoosebni perspektivi.
Philipp von Seitz
To je vse, kar je znano o življenju brata Filipa: Bil je kartuzijanski menih in je okoli leta 1300 živel v kartuziji Seitz na Spodnjem Štajerskem (danes Žiče v Sloveniji). Leta 1316 je s šestimi drugimi menihi iz Seitza ustanovil kartuzijo Mauerbach blizu Dunaja, kjer je umrl leta 1345 ali 1346. Njegovo poreklo ni zanesljivo, vendar so študije njegovih rim pokazale, da je verjetno prihajal iz osrednje ali severne nemške regije. brat Filip je avtor "Marijinega življenja", 10.000 verzov dolgega "življenjepisa" Božje matere. To izjemno delo je bilo verjetno napisano v Seitzu med letoma 1300 in 1316. To delo je posvetil vitezom tevtonskega reda, ki so bili odgovorni tudi za njegovo širjenje. Danes poznamo še več kot 100 besedilnih pričevalcev "Marijinega življenja", zato je to najbogatejše ohranjeno pesniško delo nemško govorečega srednjega veka. Zato lahko govorimo o srednjeveški "uspešnici", še posebej, ker so poleg približno 100 rokopisov znane tudi poznosrednjeveške različice v prozi in številna delna ohranjena besedila. V "Marijinem življenju" je povzeto gradivo iz Svetega pisma in apokrifne vsebine. Filip se svobodno orientira po latinskem vzoru, pri čemer posamezne epizode oblikuje v skladen zaplet. Pripoveduje o celotnem življenju: od Marijinih staršev, Joahima in Ane, do Marijine poroke z Jožefom in Jezusovega rojstva. Pripoveduje o begu družine v Egipt, Jezusovi vrnitvi in njegovem služenju do pasijona in vstajenja. Filip zaključi z Marijinim življenjem po vnebohodu njenega sina in njeni smrti, njenim lastnim vnebohodom in kronanjem za nebeško kraljico. Na prvi pogled se morda zdi, da je zreduciranje pesniškega poslanstva kartuzijanskega meniha Filipa von Seitza na njegov pesniški življenjski anagram Belichtender preveč kratkovidno. Če pa njegovo poezijo, ki je še danes znana po vsej Evropi, saj se je ohranila v številnih raztresenih rokopisih, razumemo kot prispevek k morda najbolj sijoči in v vsej svoji barvitosti najčistejši marijanski pobožnosti, kar jih je bilo kdaj napisanih, potem je res na poseben način vrgel nekakšen nadnaravni žarek svetlobe v svet srednjega veka. Dobrodošel je v opatiji Admont, kjer hranijo rokopis z odlomki iz njegovega obsežnega "Marijinega življenja", ki je bil že na ogled na razstavi v Pokrajinskem arhivu. Tudi literarna pot do "Bartolomeja iz Admonta" se začne v samostanu, ki se temu odlično prilega: Medtem ko ta pot okoli samostana skrbi predvsem za telesno dobro počutje, brat Filip skrbi za literarno pastoralo v samostanu.
Delovni čas in kontaktne osebe
V muzejski sezoni ali po dogovoru v arhivu ali knjižnici samostana: mag. prior Maximilian Schiefermüller O.S.B., mag. dr. Karin Schamberger MA
Upravljanje razstav
Dr. Wernfried Hofmeister v imenu univerzitetnega združenja "Steirische Literaturpfade des Mittelalters": https://literaturpfade.uni-graz.at
