Senzacijsko odkritje: Admonter Abrogans
Sobota, 13. maj 2017
ADMONTERSKI ABROGANS – IZJEMEN NAJD
Med digitalizacijo leta 2012 je takratni sodelavec Avstrijske akademije znanosti, dr. Martin Haltrich, odkril karolinški fragment, ki je vseboval besede v staro visokonemškem jeziku.
Ugotovil je, da gre za del tako imenovanega „Abrogansa“, latinsko-nemškega slovarja, ki se je po vsem svetu ohranil le v treh rokopisih: popoln izvod v St. Gallenu; fragmenti v Parizu in Karlsruheju.
Prof. dr. Stephan Müller z Inštituta za germanistiko Univerze na Dunaju je nato prevzel znanstveno preiskavo najdbe. Narejene so bile tudi fotografije pod ultravijolično svetlobo, opravljene so bile paleografske preiskave in vzpostavljeni so bili stiki s strokovnjaki s tega področja po vsej Evropi. 12. maja 2017 je končno prišel ta dan: 12 znanstvenikov in znanstvenic se je zbralo v samostanu Admont, da bi izmenjali svoje ugotovitve in končno lahko v živo pregledali fragment Abrogansa.
Zvečer tega zelo zanimivega in intenzivnega delavniškega dne so bili rezultati v okviru slovesnosti predstavljeni javnosti. Fragment, ki je bil po raziskavah knjižničarke Karin Schamberger od leta 1963 shranjen v mapi „Fragmente“v arhivskem depoju in je bil pred tem uporabljen kot platnica baročnega tiska, je nastal okoli leta 800 in predstavlja samostojno priredbo izgubljenega »Ur-Abrogansa«, iz katerega izhajajo preostale ohranjene kopije. Po mnenju Stephana Müllerja je posebnost v tem, da so bile latinske besede že razvrščene v popolnoma abecedni red in da vsebuje tudi nove, doslej neznane staro visokonemške besede.
P. Maximilian Schiefermüller o tem izjemnem odkritju: „Za mojo ekipo v samostanski knjižnici in arhivu, pa tudi za našo celotno samostansko skupnost, je odkritje fragmenta Abrogana posebno veselje. Čeprav raziskovalno delo še zdaleč ni zaključeno, lahko govorimo o senzacionalnem odkritju: zaradi visoke starosti (za več kot 200 let starejši od samostana) ter edinstvene oblike našega izvoda, ki se razlikuje od drugih fragmentov Abrogansa. Hvaležen sem za dosedanje znanstveno preučevanje našega fragmenta in se skupaj s svojimi brati veselim, da bo še veliko navdihujočih razmišljanj o „Admontskem Abrogansu“. Za naš znanstveni „oddelek“ samostana Admont ta najdba, odmev v medijih ter izjemno zanimanje za sam fragment in s tem tudi za naše druge zbirke v arhivu in knjižnici neverjeten zagon in potrditev, da smo s svojim delom vsekakor na pravi poti.“